ALTE DOCUMENTE
|
|||||||||
FAKULTETA ZA GRADBENISTVO
Promet
POMEMBNOSTI PRAVNIH PREDPISOV V ZIČNISKEM PROMETU
DIPLOMSKO DELO
MARIBOR, april 2007
FAKULTETA ZA GRADBENISTVO
Promet
POMEMBNOSTI PRAVNIH PREDPISOV V ZIČNISKEM PROMETU
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. sc. Ratku Zeleniki in komentorju izred. prof. dr. Drago Severju, za pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela.
Posebna zahvala velja tudi mojim starsem, ki sta mi omogočila studij ter mi dajali oporo in pomoč.
PREDGOVOR
Zičničarstvo ima v svetu ze zelo dolgo tradicijo, saj je bilo premagovanje ovir in transporta blaga z vrvjo poznano ze v prazgodovini. Svoj razcvet je zičničarstvo kot dejavnost začelo dozivljati v 20. stoletju, ko je zaradi atraktivnosti gorske pokrajine začel razvijati gorski turizem, da bi ljudem olajsali dostop do najzanimivejsih točk.
Za diplomsko nalogo z naslovom Pomembnosti pravnih predpisov v zičniskem prometu, sem se odločila, ker sem zelela podrobneje raziskati in spoznati to vejo prometa. Raziskala sem zakonodajo o zičniskem prometu in podala predloge ukrepov o afirmaciji zičniskega prava v Sloveniji.
Varnost v prometu je tematika, ki spremlja sodobnega človeka na vsakem koraku in tako smo vsi uporabniki zičniskih naprav odvisni od varnosti na zičniskih napravah. Da bi se izognili nevarnostim na zičniskih napravah, je potrebno, da vsak uporabnik uposteva vsa navodila upravljavca zičniske naprave in pozna zakonodajo, ki opredeljuje področje varnosti javnega prevoza na zičniskih napravah.
Da bi se zičniski promet učinkovito razvijal, je potrebna racionalizacija postopkov planiranja, gradnje in vzdrzevanja zičniske infrastrukture s pripadajočimi napravami, objekti in povrsinami s ciljem zagotavljanja učinkovitega razvoja gospodarske dejavnosti na tem prostoru in zato je potrebno zagotoviti zadostne in nemotene vire financiranja, oziroma zagotoviti dovolj sredstev za doseganje načrtovanih ciljev.
POMEMBNOSTI PRAVNIH PREDPISOV V ZIČNISKEM PROMETU
Ključne besede: Promet, transport, zičniski promet, zičniski sistem, zičniska naprava, zičnisko pravo
UDK: 656.35:347(043.2)
POVZETEK
Zičniski promet ima kot podsistem prometnega sistema specifično vlogo in pomen, saj zičnice zadovoljujejo prometne potrebe dveh visinsko zelo različnih točk v prostoru. Zičniski prometni sistem je del enovitega prometnega podsistema, ki s pomočjo posebnih prilagojenih tehnologij omogoča in zagotavlja mobilnost potnikov in tovora na tezko dostopnih gorskih področjih.
Da bi se zičniski promet odvijal varno, je pomembno, da poznamo zakonitosti v zičniskem prometu, kajti tako bi se lahko izognili neugodnim problemom, kateri bi se lahko v nasprotnem primeru zgodili.
THE IMPORTANCE OF LAW REGULATIONS IN CABLEWAY TRAFFIC
Key words: Traffic, transport, cableway traffic, cableway system, cableway device, cableway law,
UDK: 656.35:347(043.2)
SUMMARY
Cableway traffic as a subsystem of traffic system has specific role and meaning as cableways satisfy the traffic needs of two differently altitude points in space. Cableway traffic system is a part of homogeneous traffic subsystem that enables and assures the mobility of passengers and cargo on heavy approachable mountain areas with specially adapted technologies.
The main purpose and aims of the research in diploma is to study out lawfulness in cableway taffic. The research contains theoretical characteristics about traffic and cableway traffic described through important peculiarities of transport, traffic and cableway law up to international and Slovenia law sources of cableway traffic. Responsibilities and rights of contract parties for cableway transport are defined whereas contracts about cableways and its transport are separately defined. The final part contains proposals for ratification of cableway law in Slovenia on the legislative level from Ministry of transport and union, manager of cableway device and lawful practice.
For the cableway traffic safety it is important to be acquainted with lawfulness in cableway traffic. That is the way to avoid inconvenient ptoblems that could otherwise take place.
KAZALO
Stran
PREDGOVOR.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . III
POVZETEK.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. IV
SUMMARY.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . V
UVOD.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 1
Problem, predmet in delavna hipoteza raziskovanja 1
Namen in cilji raziskovanja.. 535g62f .. 535g62f . 2
Znanstvene metode.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 3
Struktura dela.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 3
TEORETIČNE ZNAČILNOSTI O PROMETU IN ZIČNISKEM PROMETU 5
Definiranje pojmov: Promet in zičniski promet 5
Elementi proizvodnje prometnih storitev.. 535g62f . 10
Sredstva za delo.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 11
Predmet dela.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 12
Delo.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 13
Pomembnejse značilnosti zičniskega prometa 13
Razvoj zičnic.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 13
Zičničarstvo v Sloveniji.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 15
Vrste zičniskih naprav.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 16
Razdelitev zičniskih naprav.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 24
Zičniski sistemi.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 25
POMEMBNA OBELEZJA TRANSPORTA, PROMETA IN ZIČNISKEGA PRAVA.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 28
Teoretične značilnosti transporta.. 535g62f . 28
Pomen, razvoj in značilnosti transporta.. 535g62f .. 535g62f . 28
Vrste transporta.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 32
Specifične karakteristike zičniskega transporta in prometa 34
Zičniska infrastruktura.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 34
Zičniska suprastruktura.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 34
Eksploatacija in vzdrzevanje zičniskega sistema.. 535g62f .. 35
Pravo zičniskega transporta in prometa.. 535g62f . 36
Harmonizirani standardi.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 37
MEDNARODNI IN SLOVENSKI PRAVNI VIRI ZIČNISKEGA PROMETA 40
Mednarodni pravni viri zičniskega prometa 40
Cilji direktive 2000/9/EU.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 42
Slovenski pravni viri zičniskega prometa.. 535g62f 49
Zičniske naprave za prevoz oseb.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 49
Varnost konstrukcije zičniskih naprav.. 535g62f .. 535g62f . 51
Graditev zičniskih naprav.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 53
Uredba o koncesiji za obstoječe zičnice.. 535g62f .. 535g62f .. 56
Presoja skladnosti varnostnih sklopov in podsistemov zičniske naprave 57
OBVEZNOSTI, PRAVICE IN ODGOVORNOSTI STRANK IZ POGODBE O PREVOZU Z ZIČNISKIMI NAPRAVAMI.. 535g62f 61
Obveznosti, pravice in odgovornost upravljavca zičnic iz pogodbe o zičniskih napravah.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 61
Obveznost upravljavca zičniskih naprav.. 535g62f .. 535g62f 61
Pravica upravljavca zičniskih naprav.. 535g62f .. 535g62f . 62
Odgovornost upravljavca zičniskih naprav, da zagotovi varno obratovanje zičniskih naprav 63
Obveznosti, pravice in odgovornost uporabnikov iz pogodbe o zičniskem prevozu.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 65
Obveznosti uporabnikov zičniskih naprav, da upostevajo predpise, ki se nanasajo na uporabo naprave.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 65
Pravica uporabnikov zičniskih naprav, da mu upravljavec zičnice zagotovi resevanje iz zičniske naprave.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 67
Odgovornost uporabnikov zičniskih naprav, da upostevajo navodila upravljavcev zičnic 68
PREDLOG UKREPOV O AFIRMACIJI ZIČNISKEGA PRAVA V SLOVENIJI 70
Predlog ukrepov na ravni zakonodaje.. 535g62f 70
Predlog ukrepov na ravni Ministrstva za promet in zveze 72
Predlog ukrepov na ravni usmeritve razvoja zičniskega prometnega sistema 72
Pomen in moznosti financiranja razvoja slovenske zičniske infrastrukture 74
Predlog ukrepov na ravni upravljavcev zičniskih naprav 76
Pravna praksa.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 77
SKLEP.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 78
LITERATURA.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 83
SEZNAM TABEL.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 85
SEZNAM FOTOGRAFIJ.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 86
SEZNAM LOGOTIPOV.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 87
UVOD
Zičniski prometni podsistem ima v okviru enovitega prometnega sistema specifično vlogo in pomen, saj omogoča in zagotavlja dostopnost do krajev, kjer drugi prometni podsistemi zaradi specifičnosti reliefa ter prometne naloge tehnolosko ne morejo opravljati.
Analiza stanja varnosti zičniskega prometa v zadnjih 50 - tih letih v Sloveniji je pokazala, da spada zičniski prometni sistem med najbolj varne prometne podsisteme.
Hiter razvoj zičnic v turistične namene, predvsem smučarske, vsiljuje razmisljanje, da pod pojmom »zičnice« razumemo predvsem zičnice, ki jih uporabljajo v turistično - rekreacijske ponudbe. Dejansko se to vrstne zičnice le tehnični pripomočki za intenzivnejse korisčenje smučisč ter se morajo zato obravnavati skupaj z smučisči. Za večino teh zičnic, predvsem pa za vse vlečnice, je značilno, da so vezane samo na zimsko sezono, ko snezne razmere omogočajo smučanje.
Problem, predmet in delavna hipoteza raziskovanja
V sklopu navedenega se pojavlja problem raziskovanja - na stevilnih visoko strokovnih solah in fakultetah se proučuje prometno pravo in v okviru njega pravo zičniskega prometa, ter se v praksi uporabljajo pravna pravila taksnega prava, se ugotavlja, da je nivo znanja, ki ga imajo studenti, operativni, kreativni menedzerji pod potrebnim minimumom. Posledice nepoznavanja in neprimerne uporabe pravnih pravil zičniskega prometa so negativne.
Izhajajoč iz definiranega problema raziskovanja izhaja tudi predmet raziskovanja - raziskati je potrebno aktualne teoretične in praktične pomembnosti pravnih
predpisov v zičniskem prometu ter predlagati odgovarjajoče resitve, ki bi omogočale resevanje varnosti v zičniskem prometu.
Glede na kompleksnost problema in predmeta raziskovanja je potrebno definirati delovno hipotezo - z spoznanji o sistemu zičniskega prometa, s pravnimi pravili je mogoče konkretno regulirati pravne odnose, udelezencev, ki sodelujejo v zičniskem prometu.
Namen in cilji raziskovanja
Namen in cilje raziskovanja lahko neposredno povezemo s problemom in pripadajočim predmetom raziskovanja, saj zahtevajo raziskovanje in reguliranja pravnih odnosov v zičniskem prometu, za njegovo varno in uspesno razvijanje, upostevajoč predpisana pravila pristojnih organov.
Raziskovati je potrebno pojma promet in zičniski promet. Opredeliti elemente proizvodnje prometnih storitev in pomembnejse značilnosti zičniskega prometa.
Pojavljajo se vprasanja katera so pomembna obelezja transporta, prometa in zičniskega prava, katere so teoretične značilnosti transporta in specifične karakteristike zičniskega transporta in prometa. Prav tako se pojavlja vprasanje kaj je pravo zičniskega prometa ter kaj so harmonizirani standardi.
Podati je potrebno mednarodne in slovenske pravne vire v zičniskem prometu. V mednarodnih pravnih virih se poda Direktiva 200/9/EU in njeni cilji. V slovenskih pravnih virih, se pojasnjujejo zičniske naprave za prevoz oseb, varnost konstrukcije zičniskih naprav, graditev zičniskih naprav, presoja skladnosti varnostnih sklopov in podsistemov zičniske naprave, varnostni elementi zičniskih naprav, podsistemi, naprave, zasčitni ukrepi zičniskih naprav.
Odgovoriti je potrebno tudi na vprasanje, katere so obveznosti, pravice in odgovornosti strank iz pogodbe o prevozu z zičniskimi napravami. Posebnega pomena so obveznosti, pravice in odgovornosti zičnic iz pogodbe o zičniskih napravah ter uporabnikov iz pogodbe o zičniskem prevozu.
Nazadnje je potrebno podati predloge ukrepov o afirmaciji zičniskega prava v Sloveniji, kot so ukrepi na ravni zakonodaje, Ministrstva za promet in zveze, upravljavcev zičniskih naprav in pravne prakse.
Znanstvene metode
Postopek raziskovanja pomembnosti pravnih predpisov v zičniskem prometu temelji na spoznanjih, stalisčih mnogih avtorjev ter njihovih medsebojnih primerjavah in izpopolnjevanju. Da bi se lahko zbrana dejstva sistematizirala je uporabljeno več metod, predvsem znanstvenih, od induktivne metode, in zatem deduktivne metode, komparativne metode, metode deskripcije, analize in sinteze, metode specializacije in druge.
Struktura dela
Izhajajoč iz temeljnega problema raziskovanja in definiranja cilja je potrebno temo
sistematizirati v sedem medsebojno povezanih delov, glede na njihovo kompleksnost in pomembnost.
V prvem delu Uvoda so definirani problem, predmet ter delavna hipoteza raziskovanja, namen in osnovni cilji, navedene so znanstvene metode in razlozena je struktura dela.
Teoretične značilnosti o prometu in zičniskem prometu je naslov drugega dela. Tukaj so pojasnjeni osnovni pojmi prometa in zičniskega prometa, elementi proizvodnje prometne storitve, kot so sredstva za delo, predmet dela in delo in pomembnejse značilnosti zičniskega prometa, kjer je opisan razvoj zičnic, zičničarstvo v Sloveniji, vrste in razdelitev zičniskih naprav ter zičniski sistemi.
V tretjem delu z naslovom Pomembna obelezja transporta, prometa in zičniskega prava se pojasnjujejo teoretične značilnosti transporta, specifične karakteristike zičniskega transporta in prometa, kot so zičniska infrastruktura, suprastruktura, eksploatacija, vzdrzevanje, pravo zičniskega transporta in prometa ter harmonizirani standardi.
Posebna pozornost se posveča četrtemu delu, ki ima naslov Mednarodni in Slovenski pravni viri zičniskega prometa, kjer se pojasnjujejo cilji Direktive 200/9/EU, zičniske naprave za prevoz oseb, varnost konstrukcije in gradnja zičniskih naprav, presoja skladnosti varnostnih sklopov in podsistemov zičniskih naprav.
V petem delu z naslovom Obveznosti, pravice in odgovornosti strank iz pogodbe o prevozu z zičniskimi napravami, se podrobneje prikazejo obveznosti, pravice in odgovornosti zičnic iz pogodbe o zičniskimi napravami in uporabnikov iz pogodbe o zičniskem prevozu.
Predzadnji del nosi naslov Predlog ukrepov o afirmaciji zičniskega prava v Sloveniji, kjer se pojasnjujejo predlogi ukrepov na ravni zakonodaje, Ministrstva za promet in zveze, upravljavcev zičnikih naprav in pravne prakse.
V zadnjem delu, Sklepu je podana sinteza rezultatov s katerimi je dokazana postavljena hipoteza.
TEORETIČNE ZNAČILNOSTI O PROMETU IN ZIČNISKEM PROMETU
Definiranje pojmov: Promet in zičniski promet
Promet je fenomen kateri zadovoljuje potrebe človeka za prenos ljudi, dobrin, vesti, denarja in energije. Postal je vedno prisoten v prostoru in vremenu, z začetki od zgodnjih migracij človestva, pomorskih potovanj in odkritij.[1]
Nekoč vezanost človeka na toplino doma, ima danes zeljo po potovanju in to vse pogosto, čimdalje, hitreje, udobneje, varno ter seveda poceni. Z vsemi mogočnimi prevoznimi sredstvi - cestnimi, pomorskimi, zračnimi in zičniskimi.
Promet poznamo v treh različnih pomenih:[2]
o V najsirsem pomenu besede pomeni odnos med ljudmi. Lahko bi govorili o druzbenem prometu, o prometu med ljudmi.
o V malo ozjem pomenu besede promet pomeni, ekonomsko oziroma ekonomsko finančno kategorijo, pa bi lahko govorili o blagovnem, neblagovnem, turističnem, deviznem, trgovskem, plačilnem, maloobmejnem prometu. Pojem promet zajema tudi nepremičnine, kot je davek na promet nepremičnin.
o Promet v določenem smislu zajema prevoz ali transport in tudi operacije v zvezi s prevozom blaga in potnikov ( ljudi ) ter komunikacij. Ta definicija prometa temelji na znanstveno utemeljenih logističnih načelih.
Da bi lahko celoviteje razumeli sirino prometa, ga je potrebno obravnavati z več vidikov. Promet je izrazito kompleksen tehnični, tehnoloski, organizacijski, ekonomski in druzbeni fenomen. Vse vidike tega fenomena je nemogoče popolnoma dojeti, če se ne obravnava kot kompleksni sistem. Ker je smisel vsake delitve v tem, da se spoznajo lastnosti in specifičnosti posameznih delov celote, velja deliti promet na osem skupin:
o sredino, v kateri poteka,
o drzavno pravni pomen območja, po katerem promet poteka,
o prometne povrsine oziroma poti, po katerih promet poteka,
o prostorsko oddaljenost, na kateri promet poteka,
o vrste prometnih sredstev,
o objekt oziroma predmet prometa,
o uporabnika prometa,
o tehnolosko organizacijske oblike prometa.
V odnosu na sredino, v kateri promet poteka, promet delimo na:
o kopenski poteka po cestah, zeleznici, cevovodih, zičnicah ),
o vodni ( poteka po morju, jezerih, rekah in kanalih ),
o zračni ( poteka na različnih nadmorskih visinah z različnimi
zračnimi plovili ).
V odnosu na drzavno pravne lastnosti območja, na katerem promet poteka, ga delimo na:
o notranji ali domači oziroma nacionalni ( promet je vezan izključno na notranjost drzave ),
o mednarodni ( poteka najmanj na območju dveh drzav, urejen je z mednarodnimi konvencijami in/ali dvo-ali večnamenskimi sporazumi),
o obmejni ( podprt je z bilateralnimi sporazumi in poteka na določenem obmejnem območju dveh sosednjih drzav ),
o tranzitni ( poteka na območju najmanj treh drzav, tako da najmanj eno drzavo vozilo prevozi, vstopi in izstopi iz nje, ne da bi na njenem območju opravilo kakrsno koli drugi transakcijo, vezano na obseg prevoznega posla).
Glede na prometne povrsine oziroma na prometne poti, po katerih promet poteka, ga delimo:
o cestni ( vozne poti in ceste vseh kategorij in razredov ),
o zelezniski ( normalno, ozko- in sirokotirne, elektrificirane in neelektrificirane proge z vsemi vrstami lokomotiv in vlečnih vagonov ),
o rečni ( plovbe po rekah različnih dopustnih vodostajev in rezimov ),
o jezerski ( vezan izključno na vodni promet po jezerih ),
o kanalski ( plovba pomorskih in rečnih plovil po umetno narejenih poteh, ki povezujejo morja, reke in jezera ),
o pomorski ( priobalna, medotoska, oceanska in čezoceanska plovba z vsemi plovili pomorskega prometa ),
o cevovodni ( transport tekočin, plinov in trdega agregata izključno po ceveh),
o zračni ( letalski, helikopterski in promet z baloni ),
o telekomunikacijski ( TV, radio, internet, telegraf, telefon ).
Glede na prostorsko oddaljenost obravnavamo promet kot:
o mestni ( prevoz potnikov in blaga na ureditvenem območju mest ),
o primestni ( povezovanje mestnega zaledja z mestom ),
o medmestni oziroma medkrajevni ( blagovni in potniski promet, ki poteka med različnimi kraji znotraj drzave - nekateri avtorji ga imenujejo tudi medregijski promet ),
o kontinentalni oziroma celinski ( poteka na celini ) in
o medkontinentalni oziroma medcelinski ( povezuje različne celine - običajno se nanasa na letalski in pomorski promet, manj na cestni in zelezniski promet ).
V odnosu na ta kriterij ga delimo tudi na: kratke razdalje in velike razdalje.
Glede ne vrsto prometnih sredstev delimo promet na :
o avtomobilski ( uporabljamo osebne avtomobile, tovornjake, kombinirana vozila in namensko delovna vozila, različnih pogonskih agregatov in konstrukcij osnovnega ali tovornega prostora ),
o zelezniski ( dizelske, električne, parne in kombinirane lokomotive kot vlečna vozila, ki vlečejo ali potiskajo potniske in tovorne vozove različnih razredov in konstrukcij ),
o zičniski ( tovorne in potniske zičnice, velikih in majhnih razdalj za specialne namene, lastno ali javno uporabo ),
o cevovodni (transport tekočin, plinov in trdega agregata izključno po ceveh),
o ladijski ( rečne in pomorske ladje, feeder in matične ladje, RO-RO, tankerji, potniske in druge ladje, turistični in taksi čolni oziroma jadrnice ),
o letalski ( vse vrste motornih in jadralnih letal ),
o helikopterski ( vse vrste helikopterjev ),
o radijski ( kratko-, srednje- in dolgovalovni, različnih modulacij in z različno stopnjo zasčite ).
Glede na karakteristike objekta oziroma predmeta prevoza delimo promet na:
o potniski ( se nanasa izključno na prevoz oseb oziroma potnikov in njihove prtljage v linijskem in prostem prometu ),
o tovorni ( nanasa se na prevoz stvari organskega in anorganskega blaga v vseh agregatnih stanjih in zivih zivali ),
o promet obvestil ( postne posiljke, podatkovni prenosi preko računalniskih in komunikacijskih omrezij, satelitov, faks, telefon ),
o denarja ( plačilni promet preko virmanov, poloznic in drugih plačilnih nalogov, denarna menična jamstva ),
o energije ( elektrovodi, toplovodi, plinovodi ).
Glede na namen in uporabnike prometne storitve delimo promet na:
o javni ( to pomeni, da so prometne storitve dostopne vsem pod enakimi in predpisanimi pogoji ),
o promet na lastne potrebe ( kot pomozna dejavnost, ki je prisotna pri opravljanju osnovne dejavnosti ).
Promet za lastne potrebe je lahko promet za osebne potrebe ljudi, ali promet za potrebe podjetja, ali drugih ekonomsko pravnih subjektov. Pravimo mu tudi rezijski ali neprodukcijski promet oziroma interprodukcija.
Glede na tehnoloske in organizacijske lastnosti delimo promet na:
o redni ali linijski ( poteka po vnaprej znanih in določenih dispozicijah, kot je vozni red, cena, pogostost ),
o prosti oziroma po potrebi, lahko tudi čarterski in tramperski ( brez določenega voznega reda, ceno oblikujemo za vsako voznjo posebej ).
Zičniski promet ima kot podsistem prometnega sistema specifično vlogo in pomen, saj omogoča in zagotavlja dostopnost do krajev, kjer drugi prometni podsistemi zaradi specifičnosti reliefa te prometne naloge tehnolosko ne morejo opravljati.[3]
Izvaja se z zičniskimi napravami, s katerimi se označujejo vsa vrvna prevozna sredstva. Zičniski promet spada med najvarnejse in med ekolosko najbolj sprejemljive vrste prometa, saj je izredno tih in ne proizvaja izpusnih plinov.
Po načinu organiziranja zičniski promet spada med domači in linijski promet:
o domači promet, ker se opravlja na omejenem področju znotraj drzave,
o linijski promet, ker se opravlja na določeni prevozni poti in po določenem voznem redu.
Glede na prevozni substrat ločimo javni potniski zičniski promet in tovorni zičniski promet:
o javni promet, ker se opravlja za uporabnike storitev trajno ( ali v določenem časovnem intervalu ) in s plačilom za opravljene storitve,
o za tovorni zičniski promet je značilno, da je to pretezno rezijski promet, saj se opravlja za lastne potrebe nekega podjetja ( oskrba planinskih postojank ).
Zičniski transport je specializirana dejavnost katera ob pomoči zičniske infrastrukture in zičniske suprastrukture proizvaja transportne storitve oziroma katera prenasa, premesča, vleče, transportira predmet premesčanja ( potnike, blago, zive zivali ) z enega kraja na drugi kraj. Razumljivo je, da ta dejavnost obsega reguliranje in varnost proizvodnje transportnih storitev v delnem krogu dela proizvajalca takih storitev. Zičniski transport premaguje prostorske in vremenske oddaljenosti.
Od pojma zičniski transport ( ali zičniski prevoz ) je sirsi pojem zičniski promet. Razen zičniskega transporta obsega vse operacije v zvezi z transportiranjem predmeta premesčanja ( natovarjanje in iztovarjanje blaga, sprejem in namestitev potnikov v prevozno sredstvo, izhod potnikov iz zičniskih vozil ) in komunikacije. Zičniski transport obsega reguliranje in varnost proizvodnje prometnih storitev v delu pristojnosti proizvajalca takih storitev.
Elementi proizvodnje prometnih storitev
Tako kot v materialni proizvodnji tudi v proizvodnji prometne storitve nastopajo trije elementi, brez katerih se ne da proizvajati niti blago niti storitev, in to so:[5]
o sredstva za delo, različne transportne naprave, ki neposredno in posredno premesčajo predmete dela ( prometna infrastruktura in suprastruktura ),
o predmet dela, ki v transportnem procesu spreminjajo svojo lego,
o delo ali delavna sila, ki s pomočjo delavnih sredstev ali neposredno premika predmete dela, poleg tega pa tudi organizira vse pretoke.
Sredstva za delo
Sredstva za delo kot element proizvodnje prometne storitve lahko razdelimo v dve skupini, in sicer: prometna infrastruktura in prometna suprastruktura. V procesu proizvodnje prometne storitve - ne glede na prometno vejo, časovno in prostorsko dimenzijo, tehnično - tehnolosko - organizacijsko stopnjo razvoja manipulacijsko - prevoznih procesov - imata prometna infrastruktura in suprastruktura izjemno velik pomen v delovanju nacionalnih in večnacionalnih prometnih sistemih, ker le-ti predstavljajo jedro gospodarske in negospodarske infrastrukture in suprastrukture. Glede na vlogo, ki jo imajo tehnična sredstva v proizvodnji prometnih storitev, jih lahko razvrstimo na:
o transportna sredstva, s pomočjo katerih lahko opravljamo transportne operacije,
o poti, po katerih se gibljejo transportna sredstva,
o prometna vozlisča, po katerih opravljamo pretovorne operacije.
Glede na definicijo prometne infrastrukture, ki v grobem predstavlja prometne poti, objekte in naprave, ki so namesčene na določeno mesto in sluzijo proizvodnji prometne storitve, reguliranju - upravljanju in varnosti v prometu, lahko rečemo, da prometna suprastruktura tvori transportna in prekladalna ( pretovorna ) sredstva. Z uporabo prometne infrastrukture pogojno proizvajamo prometne storitve. To pomeni, da prometno suprastrukturo predstavljajo vsa premična sredstva za delo, ki jih uporabljamo pri manipulaciji, prevozu in prenosu predmetov dela v prometu, tovora, potnikov, energije in informacij. Ali poenostavljeno: prometno suprastrukturo tvorijo sredstva za delo, razen prometne infrastrukture, ki jih uporabljamo pri proizvodnji prometne storitve.
V procesu proizvodnje prometne storitve, razen prometne infrastrukture in transportnih sredstev ali mehanizacijsko transportna sredstva ( mehanizacija ). Med ta delavna sredstva pristevamo: dvigala, viličarje, kontejnerje, transporterje, elevatorje, samoprijemalna nakladalno - razkladalna sredstva, dvigovala, vitle, sredstva za horizontalno, vertikalno, posevno in gravitacijsko ( krozno ) manipulacijo s tovorom.
Med transportnimi in pretovornimi sredstvi za delo v prometu, suprastruktura v posameznih prometnih vejah, kljub stevilnim skupnim obelezjem obstajajo tudi značilne tehnično - tehnoloske specifičnosti in razlike, ki implicirajo zelo različne vzročno - posledične odnose v transportnih tehnologijah, organizacijskih transportnih procesov, ekonomskih učinkov in pravnih odnosov, obveznosti, odgovornosti in pravice med sodelujočimi v posameznih prometnih vejah. To pomeni, da je potrebno posebej specificirati transportna in prekladalna sredstva, prometno suprastrukturo po prometnih vejah.
Predmet dela
Predmeti dela v transportnem procesu so ljudje, zive zivali in ( nezive ) snovi - stvari, ki jih imenujemo tovori.
Na vse transporte izrazito vplivajo predmeti dela. Njihove lastnosti zahtevajo določen način transporta in manipulacij, ki pogojujejo uporabo različnih metod in sredstev, transportnih in skladisčnih naprav, načinov konfekcioniranja ( pakiranja ) in oblikovanja tovornih enot. Vse te zahteve vplivajo na logistične funkcije pri vseh njenih dejavnosti. Organizatorji in izvajalci prevozov morajo lastnostim in zahtevam predmetom dela prilagoditi vse aktivnosti transportnih procesov. Lastnosti tovorov opredeljujejo tudi tehnologijo skladisčenja, ki mora ohraniti zahtevano kakovost in obseg uskladisčenega blaga.
V odnosu med lastnostmi predmetov dela in delovanjem transportnih funkcij vlada dvojni odnos. Na eni strani se morajo vsi ti procesi prilagajati zahtevam različnih tovorov: porabniki namreč zahtevajo material povsem določenih lastnosti. Na drugi strani pa je tudi tovore mogoče z različnimi posegi prilagoditi moznostim in zahtevam transportnih procesov.
Delo
Izhodisče vsakega poslovnega procesa je delo kot zavestna in smotrna človeska dejavnost, ki ga opravljamo z določenim namenom. V razmerah razvite druzbene delitve dela pa je delo posameznika nujno povezano in usklajeno z delom drugih.
Delo je izid porabe stvarne delavne sile, to je porabe fizičnih in umskih sposobnosti, ki jih ima človek, ki sodeluje v proizvodnem procesu. Delavna sredstva omogočajo prenasanje človekove moči na predmete dela in povečujejo njegovo moč in učinek. Človekovo delo se nanasa na določen delavni predmet, ki ga zelimo z delom spremeniti in mu dati novo vrednost.
Sele ko nastete prvine v medsebojni povezavi dejansko sodelujejo v poslovnem procesu, postanejo dejavniki določenega poslovnega procesa.
Nemoten potek poslovnega procesa pa danes ni mogoč brez kapitala - denarja, ki omogoča pravočasno zagotovitev prvin poslovnega procesa in njihovo gospodarno uporabo.
Pomembnejse značilnosti zičniskega prometa
Razvoj zičnic
Uporaba vrvi v transportu raznih predmetov in ljudi je ze zelo stara, o čemer pričajo stevilni zgodovinski viri. Verjetno je bila prva uporaba vezana na vlečenje bremen po tleh, kasneje pa so razvili sisteme, kjer je vrv prevzela tudi nosilno vlogo.[6]
Odkritje jeklene vrvi ( jeklenice ) leta 1827 pa je omogočilo razvoj zičnic, kakrsne poznamo se danes. Prva znana spusčalka za les je delovala v prvi polovici 19. stoletja na pobočju Vezuva. Sirsa uporaba zičnic v gozdarske namene in za prevoz drugega materiala se je začela v drugi polovici prejsnjega stoletja. Prva rudniska transportna zičnica je bila pri nas postavljena ze leta 1873 v Hrastniku. Se istega leta pa je pričela z delom rudniska zičnica za transport manganove rude z Begunjsčice.
Za začetek razvoja zičniskih naprav, namenjene prevozu ljudi, lahko stejemo leto 1860, ko so bile zgrajene prve tirne vzpenjače. Najprej so se pojavile v Avstraliji, Svici in Franciji, pozneje pa so se uveljavile v Italiji in Spaniji. Razcvet so dozivele v letih od 1880 do 1930. Do leta 1957 je bil razvoj tirnih vzpenjač praktično končan. Tedaj so bile vgrajene vzpenjače s kabinami za 200 oseb, ki so dosegale hitrost do 6m/s. Po tem času je bilo zgrajenih le malo novih naprav. Pričelo se je obdobje nihalnih kabinskih zičnic, ki so praktično nadomesčale tirne vzpenjače. Začetek uporabe slednjih za prevoz potnikov sega v leto 1908.
Vzrok za preusmeritev v gradnjo nihalnih kabinskih zičnic je bil predvsem v manjsi odvisnosti zičniske naprave od konfiguracije terena. Tako so lahko gradili nihalne kabinske zičnice tudi na lokacijah z velikimi visinskimi razlikami in tezavnim profilom terena. Poleg tega so stroski gradnje in obratovanja nihalne kabinske zičnice manjsi kot pri tirnih vzpenjačah.
Navedeni razlogi so spodbudili nagel razvoj nihalnih kabinskih zičnic, tako da so bile leta 1957 ze v uporabi naprave s kabinami za 80 oseb, ki so dosegale hitrost voznje do 10m/s. Kot posledica se večjega stevila alpskih smučarjev v tridesetih leti dvajsetega stoletja se je razvoj zičniskih naprav, ki so bile prvotno namenjene le za prevoz oseb, usmeril tudi v naprave za potrebe smučarjev. Kot idealna resitev se je izkazala vlečnica.
V Davosu ( Svica ) je bila leta 1954 zgrajena prva klasična vlečnica, kar je v naslednjem obdobju povzročilo, da so tirne vzpenjače in nihalne kabinske zičnice uporabljali predvsem za dostop do smučisča, tam pa so uporabljali vlečnice. Glede na razmah in priljubljenost smučarskega sporta, se zlasti v alpskih območjih, je zato razumljivo tudi veliko stevilo zgrajenih vlečnic.
Razvoj vlečnic je omogočil tudi razvoj smučarskih sredisč, ki so bili dostopni z javnimi ali osebnimi prevoznimi sredstvi in niso pogojevali poprejsnje gradnje tirne vzpenjače ali nihalne kabinske zičnice. Veliko stevilo zgrajenih vlečnic je opravičljivo tudi z ekonomskega vidika, saj je gradnje vlečnice investicijsko bistveno manj zahtevna kot graditev do tedaj znanih zičniskih naprav. Razvoj vlečnic je odločilno vplival na nadaljnji razvoj zičniskih naprav. Pri vlečnici je bilo namreč prvič uporabljeno načelo neskončne vrvi, ki se ves čas giblje s konstantno hitrostjo med obema postajama, nanjo pa so pripeta vlačila za vleko smučarjev. Na tem načelu je bila ZDA ze leta 1935 zgrajena prva sedeznica. Sedez je bil v začetku s pomočjo fiksne prizemke stalno pripet na istem mestu transportne vrvi. Sprva so gradili enosedeznice, ki so bile namenjene le za prevoz smučarjev na smučisčih. V Evropi so se take sedeznice pojavile po letu 1940.
Naslednji pomemben korak v smeri povečevanje udobja potnikov je bila predstavitev dvosedeznice z vklopljivimi prizemami. Tovrstne naprave so bile prvič prikazane leta 1945.
Prve krozne kabinske zičnice so vsebovale tudi elemente nihalne kabinske zičnice, saj so kabine potovale po nosilni vrvi, v postajah pa so se preklapljale oziroma odklapljale z vlečne vrvi. V naslednjem koraku pri razvoju kroznih kabinskih zičnic je nosilno in vlečno vrv zamenjala le ena transportna vrv, na katero kabine priklapljajo oziroma odklapljajo v postajah naprave. Taksna zgradba krozne kabinske zičnice je pocenila gradnjo in vzdrzevanje. V sedemdesetih letih je prislo do naglega napredka v razvoju sedeznic in kroznih kabinskih zičnic, saj so bili razviti sedezi sedeznic za sest oseb in kabine kroznih kabinskih zičnic za do stirinajst oseb. Tudi za udobje potnikov na sedeznicah je bil narejen velik korak, saj so pričeli uporabljati sedeze s toplimi oblogami, ki se manj vlazijo, za zasčito pred vetrom pa potnike varujejo plastične kupole. Do devetdesetih let je bilo v Evropi zgrajenih več kot 20.000 zičniskih naprav, ki so namenjene za uporabo v javnem prevozu.
Zičničarstvo v Sloveniji
Slovenija ima prav tako tudi ze dolgo tradicijo v zičničarstvu. Leta 1928 je bila v Mariboru ustanovljena zadruga » Pohorska vzpenjača« za izgradnjo vzpenjače od danasnjega doma obrambne vzgoje v Pekrah do Mariborske koče in to ime nosi Pohorska vzpenjača se danes.
Ze pred 2. Svetovno vojno je bila Krajnska gora eden izmed redkih gorsko turističnih centrov v Alpah. Prvo »vzpenjačo« je v Planici postavil leta 1938 Stanko Bloudek, prvo vlečnico pa so zgradili na Črnem vrhu nad Jesenicami. Prva prava zičnica pa je bila pri nas zgrajena ze leta 1952 na Mariborskem Pohorju, ko je začela obratovati prva sedeznica, ki je bila tovrstna naprava v tem delu Evrope. Ze leta 1957 je bila zgrajena prva krozno kabinska zičnica - prav tako na Mariborskem Pohorju.
V
Vrste zičniskih naprav
Glede na tehnoloske značilnosti zičniske naprave poznamo:[8]
Vzpenjače
Zičnice:
o nihalne zičnice,
o krozne zičnice:
krozne zičnice, kjer so vozila obratovalno ločljivo pritrjen na vrv,
krozne zičnice, kjer so vozila obratovalno neločljivo pritrjena na vrv,
o zičnice, ki pozimi delujejo kot vlečnice.
Vlečnice:
o stalne vlečnice ( ki so fiksno postavljene na neki lokaciji ),
o začasno postavljene ( montazne vlečnice z nizko vodeno vrvjo ).
Vzpenjače so zičniske naprave pri katerih se vozilo ( vagon - eden ali dva ) naprave nahaja na trdni podlagi ali konstrukciji, gibanje vozila pa je omogočeno z vlečno vrvjo. Namenjene za transport pri velikih visinskih razlikah. Hitrost je omejena na 12m/s, vozila so velikosti do 450 oseb/h in moderne vzpenjače dosezejo kapaciteto do 8000 oseb/h.[9]
Vzpenjača ima običajno enotirno progo z izogibalisčem, po kateri se vozita dve vozili, eno navzgor, drugo navzdol. Obe vozili sta obeseni na vlečno vrv, ki teče v zgornji postaji preko pogonskega koluta, tega pa poganja prek posebnega prenosa elektromotor. Da vozilo, če se motor pretrga, ne zdrvi v dolino, mora imeti posebne varnostne naprave. Eden od varnostnih sistemov je zobnik z zobato letvijo. V vsakem vozilu je namesčen zobnik, ki se pri normalnem obratovanju prosto vrti, pri tem pa njegovi zobje prijemajo v zobato letev. Če se vlečna vrv pretrga, se prek posebnih vzmeti aktivira zavora, ki prepreči prosti vrtenje zobnika. Ker zobnik prijema v zobato letev, prepreči zavrt zobnik gibanje vozila po progi.[10]
Vzpenjače na izogibalisču nima kretnic, kakrsne poznamo pri zeleznici in cestnih zeleznicah - tramvajih.
Obe zunanji tirnici sta po dolzini zvarjeni. Kolesa, ki tečejo po zunanjih tirnicah, so vodilna kolesa in imajo za to posebne vence. Kolesa, ki tečejo po notranjih tirnicah, nimajo vodilnih vencev in so običajno sirsa. Zaradi takega vodenja koles se izogne vozilo na izogibalisču vedno na desno stran, gledano v smeri voznje.
K vzpenjačam pristevamo tudi gorske zeleznice, imenovane zobate zeleznice. Pri teh je med tirnicama polozena zobata letev, vanjo pa prijema zobnik, ki ima lastni pogon. Pogon pri gorskih zeleznicah je običajno električen, tok pa odjemlje motornik iz voznega omrezja kakor pri električnih lokomotivah. Gorska zeleznica je lahko na kritičnih mestih ( zelo velik vzpon ) vpeta med vrvi, ki so namesčene na navijalnih bobnih in tako sčitijo vozilo pred zdrsom v globino v primeru, da ta iztiri ali če popusti ( preskoči ) zveza med pogonskim zobnikom in zobato lestvijo.
Fotografija1: Vzpenjača
Vir: Bedrač, G.: Zičnice
Tirne vzpenjače imajo navadno določen nagib kabine za uporabo na strminah s konstantnim nagibom se v zadnjem času uporabljajo kabine s prilagodljivim nagibom, prilagajanje kabine je izvedeno s hidravličnim teleskopskim mehanizmom in se v odvisnosti od strmine samodejno uravnava za dosego horizontalnega polozaja kabine. Moznosti variranja nagiba trase tirne vzpenjače znasa od 20% pa do 70%.
V zadnjem času se uporabljajo tudi enojne tirne vzpenjače s povratnim dovajanjem električne energije nazaj v omrezje. To pomeni, da se pri spusčanju kabine po strmini navzdol velik del potencialne energije vrača v električno omrezje kot električna energija. Razlika med porabljeno električno energijo za dviganje kabine po strmini navzgor, ter vrnjeno električno energijo v omrezje pri spusčanju kabine po strmini navzdol, predstavlja vsoto energijskih izgub pri spusčanju in dviganju kabine. Te energijske izgube predstavljajo dejansko porabljeno energijo za obratovanje tirne vzpenjače.
Zičnice
o Nihalne zičnice so zičniske naprave, kjer sta vozili ali skupini vozil na enem mestu ali delu vrvi stalno pripeti na vlečno vrv, ki spreminja smer gibanja tako, da vozili oziroma skupina vozil potujeta med obema postajama. [12]
Maksimalna hitrost je 12m/s (na prostem napenjalnem polju med dvema stebroma) oziroma 10m/s preko stebrov. [13] Imajo ločeno nosilno ( tudi do 4 nosilne vrvi ) in vlečno vrv ( tudi do 3 vlečne vrvi ). Kabine imajo velikost od 20 do 280 oseb. Zaradi tehniki delovanja jih je mozno postaviti na lokacijah, kjer je neugoden teren in kjer so velike visinske razlike. Kabina, ji je namenjena za prevoz potnikov, se premika po nosilni vrvi - nosilki, ki je sidrana v zgornji postaji in je napeta z utezjo v spodnji postaji.
Običajno imajo nihalne zičnice dve kabini in dve nosilki, ki sta praviloma vzporedni, po njih pa vozita kabini v nasprotni strani ( ena gor, druga dol ). Obe kabini sta povezani z vlečno vrvjo, ki teče prek pogonskega koluta, ki je običajno v zgornji postaji. Ker mora biti tudi vlečna vrv napeta, sta kabini na spodnji strani povezani s protivrvjo, ki teče v spodnji postaji prek napenjalnega koluta, na katerem je obesena utez vlečne vrvi. Pri posebnem sistemu je pogonski mehanizem lahko tudi v spodnji postaji. Kabine so obesene na voznem mehanizmu tako, da je njihovo dno vedno horizontalno, ne glede na nagib nosilne vrvi. Vozni mehanizem » vozilo » teče na več vrvnih kolutih, ki so ulezajene v posebnih tehnično tako, da so vedno vsi koluti enako obremenjeni. Zičnice najčesče poganja elektromotor, ki prek posebnega reduktorja poganja pogonski kolut, to pa vlečno vrv, na kateri sta obeseni kabini. Vsak pogonski mehanizem mora imeti se rezervni pogon, ki ga vključijo, kadar glavni pogon odpove.
Poleg varnostnih naprav in zavor na pogonskem mehanizmu imajo nihalne zičnice se vrvno zavoro, ki se avtomatično sprozi, če se vlečna vrv pretrga. Pri tem se vozilo s posebnim mehanizmom prizme na nosilko, potnike pa s posebno napravo resijo na zemljo. Pri velikih visinah imajo nihalne zičnice se dodatno posebno pomozno vrv, na katero se pripne vozilo kabine, če se vlečna vrv pretrga. Kabino nato s pomoznim pogonom spravijo na postajo.
Fotografija 2: Nihajna zičnica
Vir: www.golte.si
Za prevoz velikega stevila potnikov naenkrat ( velike kabine ), se uporabljajo nihalne kabinske zičnice z dvema nosilnima vrvema. S tem se razpolovi obremenjenost posamezne vrvi, kakor tudi povesi vrvi. Prečna stabilnost kabine se s tem ne poveča. Posebej je potrebno preučiti prečno nihajne kabine, saj lahko taksno gibanje privede do prekomerne obremenitve posamezne vrvi. V skrajnem primeru se privede do tega, da ena od nosilnih vrvi prevzame celotno obremenitev, medtem ko se druga popolnoma razbremeni. Z implementacijo večjega stevila kabin, povezanih v kompozicijo, je mogoče znatno povečati kapaciteto nihajne zičnice. Uporaba večjih kabin pomeni fleksibilnejse prilagajanje sistema trenutnim potrebam, obenem pa so vrvi ugodneje obremenjene, saj je vrv obremenjena z večjimi manjsimi obremenitvami na različnih mestih, v nasprotju z veliko koncentrirano obremenitvijo na enem mestu pri sistemu z enojno kabino, kar je tudi z varnostnega vidika veliko ugodneje.
Vstopanje in izstopanje je izvedeno na večjih nivojih zaradi zaporedne vezave kabin. Kabine nimajo spremstva, vstopanje in izstopanje je izvedeno z avtomatskim varnostnim sistemom. Prvo fazo predstavlja odpiranje zapornic, drugo pa odpiranje vrat. Vkrcavanje pa poteka po nasprotnem vrstnem redu. Leta 1996 je proizvajalec Garaventa postavil prvo nihajno zičnico z dvonadstropno kabino, s kapaciteto 180 oseb/kabino. Vsaka kabina ima svoj komandni pult za upravljanje sistema, zaradi česar je potreben spremljevalec, ki se nahaja v zgornjem nadstropju. Nadzor spodnjega nadstropja je izveden s pomočjo video kamere. Zaradi velike stranske povrsine je potrebno iz varnostnih razlogov se posebej preveriti prečno stabilnost kabine pri velikem vetru. Z opozorilnima tablama, ki sta namesčeni v obeh nadstropjih se obvesča potnike s pomembnimi obvestili.
o Krozno kabinske zičnice so naprave, kjer so kabine ali skupine kabin praviloma s pomočjo vklopljivih prizemk pripete na transportno ali vlečno vrv, ki se stalno giblje v isti smeri. Potniki v kabine vstopajo med mirovanjem kabine ali pa ob zelo zmanjsani hitrosti kabine.[15]
Za krozno kabinske zičnice je največja hitrost 6m/s ( za enovrvne) in 7m/s (za dvovrvne ), v postajah se kabine odklopijo od vlečne/transportne vrvi, zato je hitrost vozil v postajah največ 0,5 m/s.[16] Pri pulzirajočih kroznih kabinskih zičnicah so kabine fiksno pritrjene na transportno vrv ( vozila imajo fiksne prizemke ) in več vozil v skupini s kapaciteto 12 do 15 oseb po kabini.
Krozno kabinske zičnice z dvojno transportno vrvjo imajo
razmak med vrvmi 1 do
Krozno kabinske zičnice - dvovrvne so zičnice pri katerih vozila nosita ( nosilna vrv ) in premikata ( vlečna vrv ) dve ločeni vrvi ali vrvni skupini.[17]
Fotografija 3: Krozno kabinska zičnica - dvovrvna
Vir: Bedrač, G.: Zičnice
Krozno kabinske zičnice - enovrvne so kroznice zičnice, pri katerih teče vlečna oziroma transportna vrv s konstantno hitrostjo. Pritrditev vozil na vrv je običajno s vklopljivimi prizemkami.
Fotografija 4: Krozno kabinska zičnica - enovrvna
Vir: Bedrač, G.: Zičnice
o Sedeznice so naprave, kjer so sedezi stalno ali s pomočjo vklopljive prizemke pripete na transportno vrv, ki se stalno giblje v isti smeri.
Sedeznice - vklopljive so krozne zičnice, kjer se vozila - sedez ( z varovalnim pokrovom ali brez njega ), na katerih potniki sedijo, priklapljajo na transportno vrv.
Fotografija 5: Sedeznica - vklopljiva
Vir: Bedrač, G.: Zičnice
Sedeznice - fiksne so krozne zičnice, kjer so vozila - sedezi ( z varovalnim pokrovom ali brez njega ), trdno ( s pomočjo prizemke ) pripete n transportno vrv.
Fotografija 6: Sedeznica - fiksna
Vir: Bedrač, G.: Zičnice
Vlečnice so zičnice, ki s pomočjo transportne vrvi in vlečnih elementov (vlačil) vlečejo osebe na smučeh ali na drugih primernih sportnih rekvizitih po vlečni poti.
Fotografija 7: Vlečnica
Vir: Bedrač, G.: Zičnice
Razdelitev zičniskih naprav
Glede na smer gibanja vrvi razdelimo zičniske naprave na:[18]
o krozne zičniske naprave: smer gibanja transportne vrvi, na katero so fiksno ali odklopljivo pritrjena vozila, se ne spreminja med rednim obratovanjem,
o nihalne zičniske naprave: po opravljeni voznji med začetno in končno postajo se smer voznje spremeni.
Glede na stevilo vrvi razdelimo zičniske naprave na:
o dvovrvne zičniske naprave: imajo ločeno nosilno in vlečno vrv. Po nosilni vrvi se s pomočjo tekalnega mehanizma giblje vozilo. Gibanje vozila pa povzroča vlečna vrv, ki je pritrjena na obesalo vozila,
o enovrvne zičniske naprave: funkcije nosilne in vlečne vrvi so zdruzene v eni transportni vrvi.
Po načinu vstopanja ločimo zičniske naprave, pri katerih:
o potniki vstopajo in izstopajo, medtem ko se vlačila ali sedezi premikajo
( sedeznice, kjer se vozila v postajah ne odklopijo od transportne vrvi - fiksne prizemke ),
o potniki vstopajo in izstopajo v/iz popolnoma ali skoraj mirujočega vozila zičniske naprave ( nihajne zičnice, krozno kabinske zičnice in sedeznice, kjer se vozila v postajah odklopijo od transportne vrvi - odklopljive prizemke ).
Glede na druge tehnične karakteristike se zičniske naprave delijo se glede na:
o namestitev in vrsto pogonskega mehanizma,
o namestitev in vrsto napenjalnega sistema,
o glede na pritrditev vozil na vlečno in transportno vrv.
Zičniski sistemi
Zičniski sistem izberemo glede na potrebe, konfiguracijo terena in finančne zmoznosti. Tako so na smučisčih različne kombinacije izvedb zičnic. Vozila so pritrjena s posebnimi prijemali ( prizemki ) na nosilno in/ali vlečno vrv, ki jo poganja motor - elektromotor. Pri nihalnih zičnicah nosilno vrv večinoma ni potrebno dodatno podpreti med zgornjo in spodnjo postajo. Pri drugih zičnicah pa je vrv podprta s posebnimi stebri. Nosilne in vlečne vrvi morajo biti stalno enako napete, tudi ob spremembi dolzine zaradi temperaturnih raztezkov ali zaradi različnih obremenitev. Zato so prek posebne natezne naprave zice napete z utezmi.
Izvedbe zičnic delimo na: način transporta, delovanja in postavitev zičnic. [19]
Pri načinu transporta delimo zičnice na talne in visinske. Pri talnih zičnicah vozila oziroma vlačila vlečejo z vrvjo po tleh. Vrv ima samo vlečno, redkeje tudi varovalno funkcijo. Mednje sodijo vlečnice z neamortiziranim in amortiziranim potegom, vlečnice za sani in tirna vzpenjača. Talne zičnice so predvsem rekreacijske-turistične zičnice. Tirna vzpenjača pa je dostavna zičnica za prevoz potnikov. Pri visinskih zičnicah so vozila dvignjena od tal in potujejo po zraku. Delimo jih na enovrvne in dvovrvne zičnice.
Glede na način delovanja ločimo nihalne ali povratne in krozne zičnice. Pri nihalnih oziroma povratnih zičnicah se vozila premikajo gor in dol. Ponavadi gre za dvoje vozil. Eno se dviga in drugo se spusča, pri čemer slednje deluje kot protiutez in s svojo tezo pripomore k lazjemu dviganju prvega vozila, ki se dviga. Uporabljajo se predvsem, ko gre za velike visinske razdalje. Vozila pri kroznih zičnicah pa krozijo bodisi v smeri kazalca bodisi v obratni smeri. Uporabljajo se predvsem, ko gre za visinske razlike na daljsih razdaljah.
Glede na postavitve zičnic poznamo fiksne oziroma nepremične zičnice (postavitev je trajna, konstrukcija le-teh je načrtovana za vsako posebej, značilne so za rekreacijsko - turistične namene, najdemo jih na vseh smučisčih ) in mobilne zičnice (praviloma so bolj enostavne ter jih lahko podremo in jih ponovno postavimo na drugi lokaciji, značilne so predvsem za gozdarstvo ).
Vozila zičnic lahko potujejo po točno določeni poti ali pa tudi ne. Tako ločimo zičnice s stalno potjo vozil, z deloma prosto potjo vozil in s prosto potjo vozil.
Vozila imenujemo tista sredstva, ki omogočajo, da se potniki lahko prevazajo z zičnicami. Vozila so raznovrstna in prirejena vsakemu tipu zičnic posebej, zlasti glede načina vstopanja in izstopanja. To se lahko opravi v mirujoča vozila ali v vozila, ki se med vstopanjem in izstopanjem premikajo. Vozila morajo biti ostevilčena in opremljena z napisi o dovoljeni obtezbi.[20]
Vozila zičnic sestavljajo:[21]
o sedezi, kos ali kabina,
o obesalo ( povezuje - sedez z prizemko ),
o tekalo ( omogoča gibanje vozila po nosilni vrvi, pojavlja se pri dvovrvnih zičnicah ) in
o prizemka ( z njo lahko trajno ( fiksno ) ali začasno (nefiksna prizemka ) pritrdimo vozilo na vrv, pojavlja se pri enovrvnih zočnicah ).
Vlačila vlečnic sestavljajo:
o vlečno sidro ( »sidro«, »krogci« ),
o obesalo ( povezuje - sidro z prizemko ),
o blazilec sunkov ( blazi sunek, ki nastane pri začetnem potegu smučarja; starejse vlečnice nimajo blazilcev ),
o prizemka.
Vrvi so osnovni nosilni elementi zičniskih sistemov. Njihova trdnost je nedvomno najpomembnejsi člen v verigi vplivov, s katerimi je določena zanesljivost in varnost obratovanja. Vrvi so za varnost prometa na zičnicah izrednega pomena.
Med obratovanjem so vrvi dinamično obremenjene, zato z rastočim stevilom ur izgubljajo odpornost proti dinamičnemu lomu. Korozija, odtisi med zičnicami in drugi obratovalni pogoji povzročajo zarezne učinke na povrsini zic, kar po določenem času pripelje do pojavov utrujenosti in lomov zic, lahko pa tudi do pretrga vrvi.
Glede na funkcijo lahko vrvi delimo na:
o nosilne ( nosijo tezo vozil in potnikov oziroma blaga ),
o vlečne ( premikajo vozila ),
o transportne ( imajo obe zgornji funkciji ),
o napenjalne ( tvorijo napenjalne sisteme ) in
o druge ( sidrne, resevalne, signalno - varnostne ).
Glede na zgradbo ločimo:
o spiralne vrvi ( so brez mehkega jedra, uporabljajo se samo za nosilne vrvi ) in
o pramenaste vrvi (imajo mehko jedro iz naravnih ali sintetičnih vlaken ).
Za konstrukcijo spiralnih vrvi je značilno, da je v preseku oblikovana tako, da so okoli sredisča zice enakomerno po obodu razporejene se ostale zice. Lahko so odprte ali pa zaprte konstrukcije.[22]
Pramenaste vrvi se uporabljajo za vlečne, transportne in napenjalne vrvi ter protivrvi. Sestavljene so iz jedra in iz pramenov zic, ki obdajajo jedro.
Izbira tipa vrvi je odvisna od njenega namena in pričakovanih obremenitev zičnic.
POMEMBNA OBELEZJA TRANSPORTA, PROMETA IN ZIČNISKEGA PRAVA
Teoretične značilnosti transporta
Pomen, razvoj in značilnosti transporta
Vloga transporta v gospodarstvu je večstranska. Obstaja soodvisnost med stopnjo razvoja transportne dejavnosti in ravnijo razvitosti gospodarstva. Razvitost transportne dejavnosti je izraz splosnega gospodarskega stanja neke drzave in obratno, transport bistveno vpliva na splosni gospodarski razvoj.[23]
Transport je pomemben gospodarski dejavnik, saj je konkurenčnost celotnega gospodarstva močno odvisna od učinkovitega transportnega sistema. Transport je nujen pogoj reprodukcije, saj kraj proizvodnje in kraj porabe ( večinoma ) ne sovpadata. S premagovanjem prostorskih razlik med proizvodnjo in porabo omogoča transport uresničitev reprodukcijskega procesa.
Transport je bistven dejavnik prostorske delitve dela. Vsako gospodarstvo mora najbolje izkoristiti svoje naravne pogoje ( vire surovin, energijo ) ter smotrno zaposlovati delavno silo na posameznih področjih. Transport razvija in siri blagovno proizvodnjo in trg. Z izgradnjo transportnega sistema je nastala vrsta novih industrijskih vej ( industrija tirnih vozil, avtomobilska industrija, ladjedelnistvo, letalska industrija in druge ) in storitvenih dejavnosti, ki so pospesile razvoj drugih industrijskih panog in storitev.
Glede na pomembno vlogo transporta v narodnem gospodarstvu ga je treba razvijati celovito in vzporedno z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Razvoj
transportne dejavnosti v narodnem gospodarstvu je treba začrtati v razvojni politiki. Potrebno je skrbno proučevanje transportne infrastrukture, se zlasti z vidika ocenjevanja investicij v transportni sistem.
Transport je postal pomemben sestavni del proizvodnega procesa. Z večanjem pomena fleksibilnih proizvodnih metod se znizujejo zaloge v oskrbnih verigah, kar povečuje distribucijo manjsih tovornih enot. Ne nazadnje je transport dejavnik povezovanja ljudi in narodov v kulturnem in socioloskem smislu. Sodoben transport ne priznava pregrad med drzavami. Je univerzalen. Transport je treba vse bolj preučevati tudi kot druzbeni fenomen, saj vpliva na zdravje ljudi, porabo prostora in varnost.
Temeljna dejavnost transporta je opravljanje storitev premesčanja blaga, ljudi in informacij z enega mesta na drugo, torej premagovanje prostora.
Koristni učinek procesa prevoza je sprememba mesta v prostoru. Transport »proizvaja« spremembo kraja nahajanja. Ta proces se opravlja s premesčanjem nalozenih transportnih storitev. Kakovost transporta sestavlja niz elementov, ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. Ob izbiri najprimernejsega transportnega sredstva in transportne poti je treba te elemente primerjati in izbrati optimalno različico.
Elementi kakovosti transporta so:[24]
o hitrost - vpliva na proizvodni proces, na obračanje transportnih sredstev, na znizanje stroskov za sredstva, vezana v transportnem procesu. Ta element je zlasti pomemben v primerih, ko se pojavijo nujne potrebe na trgu, v transportu proizvodov, ki ne prenesejo dolgotrajnega transporta, ali v transportu nujnih nadomestnih delov,
o varnost - je zlasti pomembna v prevozu oseb; za ohranitev kakovosti proizvodov v transportu - negativni vplivi med transportom: atmosferski vplivi, prometne nezgode in dejanja ljudi ( tatvine ),
o mnozičnost - je zelo pomemben element kakovosti transporta; nujna je v oskrbi določenih industrij s surovinami in energijo, v gradbenistvo, v kmetijstvo ob spravljanju poljsčin; pri prevozu ljudi na delo, v solo, ob večjih prireditvah, v turizmu,
o rednost - uporabnik transporta vnaprej računa na določene prevoze ( linije), proizvodnja zahteva redno dostavo surovin, trg proizvodov siroke porabe redno oskrbo s porabnimi dobrinami,
o točnost - tudi vpliva na redno oskrbo; pomembna je za nemoteno oskrbo; pomembna je za nemoteno odvijanje proizvodnega procesa, v proizvodnji se lahko odpovemo določenim varnostnim zalogam ( manj skladisčnega prostora, manjsa vezava sredstev v zalogah ),
o pogostost - s pogostejsim prevozom oseb in proizvodov se veča kakovost transporta; zmanjsujejo se potrebe zalog proizvodov pri kupcih,
o dostopnost - pomeni, da lahko vzpostavimo neposredno zvezo med tovorom in transportnim sredstvom; odvisna je od razsirjenosti transportnega omrezja,
o udobnost - je pomembna v prevozu ljudi in bistveno vpliva na izbiro prevoznega sredstva.
Sodobno gospodarstvo zahteva varen, hiter, mnozičen, reden in točen transport. Značilnost transportne ponudbe je, da transport delimo po različnih vidikih. Ti so: značilnosti medija, objekt prevoza, način organiziranja, teritorialni vidiki, oddaljenost.[25]
Klasična delitev po značilnosti medija:
o kopenski ( kontinentalni ),
o zračni in
o vodni.
Glede na značilnosti transportne poti poznamo:
o zelezniski,
o cestni,
o zračni,
o pomorski transport,
o transport po notranjih vodnih poteh in
o cevovodni transport.
Po objektu prevoza razlikujemo osebni ( potniski ) in tovorni transport.
S tehnolosko - organizacijskega vidika delimo transport na redni ( linijski ) in na priloznostni ali svobodni ( transport od primera do primera ). Redni transport poteka po voznem redu in na določenih linijah. Priloznostni ( svobodni ) transport se opravlja po potrebi ali pa ob posebnih priloznostih. Nekoliko drugačna delitev transporta po tem kriteriju je se: linijski transport, svobodni transport in občasni transport.
Po teritorialnem vidiku delimo transport na domači ( notranji ) in na mednarodni. Mednarodni je lahko: transport med dvema ali več drzavami in tranzitni ( med dvema drzavama in preko ene ali več drzav ).
Po oddaljenosti delimo transport na daljinski ( medkrajevni ) in krajevni (lokalni). V medkrajevnem transportu se opravljajo prevozi iz enega kraja v drugi, v lokalnem pa v okviru enega naselja. V potniskem prevozu imamo delitev na mestni ( krajevni ), primestni in medkrajevni prevoz.
Po načinu organiziranja ločimo javni transport ( opravljajo ga transportne organizacije ) in transport za lastne potrebe. Transport za lastne potrebe je lahko transport za osebne potreb prebivalstva ali pa transport za potrebe industrijskih in drugih podjetij.
Vrste transporta
Vsaka posamezna vrsta transporta in prometa ima svoje specifične značilnosti in karakteristike. Poznamo različne vrste transporta: [26]
o Pomorski transport. Odvija se po morju, naravnih poteh z različnimi vrstami ladij, čolni in plovili. Zahteva umetno zgrajene začetne in končne točke - pristanisča.
o Zelezniski transport. Odvija se samo na posebnih umetno zgrajenih poteh - zelezniskih tirih. Grajena so posebna sredstva z določeno sirino in so primerna samo za zeleznisko prometno mrezo. Zelezniski potniski promet je odvisen od kakovosti uslug, katere nudi zeleznica. Evropske zeleznice dajejo veliko pozornost na povečanju hitrosti vlakov, zmanjsanje časa potovanja, v smislu največje udobnosti potnika. Zeleznica ima v primerjavi z cestnim prometom, prednost v prometni varnosti, energetske potrosnje in varnosti okolice.
o Cestni transport. Odvija se po umetnih grajenih različnih vrst cest in poti, z različnimi vrstami cestnih vozil kot so: motorna, električna, vprezna vozila in kolesna vozila.
o Zračni transport. Odvija se po zraku z različnimi letali, helikopterji in zahteva posebne določene začetne in končne točke - letalisča. Lahko je javni, za lastne potrebe, nacionalni, mednarodni, tovorni, potniski, linijski in svobodni.
o Postni transport. Obsega izvrsitev uslug prejema in vročitve pisemskih posiljk ( pisma, tiskovina in malih paketov ), transakcijo med posiljateljem in prejemnikom denarnih nakazil, usluge plačilnega prometa ( vplačila in izplačila denarnih zneskov po ziroračuno in drugih računov ), usluge za postno banko in druge poslovne banke ( varčevanje, tekoči računi ).
o Telekomunikacijski transport. To je vsak prenos, prejem ali oddajanje znakov, signalov, pisnih tekstov, slik in zvokov ali katerih drugih vrst poti po zicah, svetlobnih ali elektromagnetnih sistemov. Značilen je po: hitrosti, točnosti, brezplačnosti in varnosti. Telekomunikacijski transport je postav temeljni pokazatelj moči kreiranja globalnega gospodarstva. Danes je v uporabi internet.
o Rečni transport. Odvija se po plovnih in naravnih rekah, z različnimi vrstami plovil ( čolni, ladje ) in zahteva umetno grajene začetne in končne točke - pristanisča.
o Jezerski transport. Ima enake značilnosti kot pomorski in rečni transport, le da se odvija po jezerih.
o Kanalski transport. Ima vse značilnosti pomorskega, rečnega in jezerskega transporta in vendar eno glavno razliko, da se odvija po umetnih kanalih z različnimi sredstvi.
o Cevovodni ali cevni transport. Odvija se po umetno grajenih ceveh in sluzi za prenos nafte, naftnih derivatov, vode, plina, premoga in drugih tekočin, penastih in sipkega tovora ter zahteva grajene začetne in končne točke - terminale.
o Zičniski transport ali transport z zičnicami. Odvija se po umetno grajenih sistemov zic ali vzpenjač z različnimi vrstami sedeznic, vlečnic, nihalnih in kroznih zičnic ter zahteva umetno grajene začetne in končne točke - terminale.
o Mestni transport. Odvija se po mestu in je odvisen od gostote mesta. Njegovo infrastrukturo tvori cestna in zelezniska infrastruktura in suprastruktura. Mestni transport je nacionalni ( naroden ) cestni in/ali zelezniski potniski in tovorni promet. V nekaterih drzavah pa se promet odvija po voda in po podzemnih zeleznicah.
o Vesoljski transport. Odvija se v vesoljskem prostoru, z specializiranimi sredstvi za delo oziroma vesoljskimi ladjami, z človesko posadko ali tudi brez nje.
o Taksi transport. Prevoz potnikov z avtomobili ali z mini avtobusi je posebna vrsta javnega cestnega transporta. Tak promet je lahko tudi rečni, kanalski in pomorski ( taksi čolni ).
Specifične karakteristike zičniskega transporta in prometa
Zičniska infrastruktura
V infrastrukturo zičniskega transporta in prometa spadajo vsi objekti, naprave, opreme in instalacije stalno fiksirane na določeno mesto, katere pomagajo zičniski suprastrukturi, sluzijo proizvodnji prometne storitve, reguliranju in varnosti zičniskega transporta. V infrastrukturi zičniskega prometa je potrebno vsteti zgradbe s fiksiranimi napravami, katere sluzijo vzdrzevanju in servisiranju suprastrukture in infrastrukture zičniskega prometa. Poslovne, pogonske zgradbe in terminali s pripadajočimi napravami in instalacijami, sluzijo za prihod in odhod potnika in tovora, posebno izgrajenih stez za vlečenje potnikov ( smučarjev ), postaje za prihod in opremo potnika in tovora, katere so locirane med začetnimi in končnimi terminali, stebrnimi nosilci zičniskih naprav in opreme, energetskega sistema, vodovodna in kanalizacijska omrezja, signalizacija, varnostni, navigacijski in telekomunikacijske naprave ter sistem tirnic ( za tirne vzpenjače ).
Zičniska suprastruktura
V suprastrukturu zičniskega transporta in prometa spadajo premična prevozna sredstva ( sedeznice, nihalke, krozno kabinske zičnice, vzpenjače, vlečnice ), premična pretovorna mehanizacija, katera sluzi za natovarjanje in iztovarjanje tovora, premične naprave in opreme, katere pomagajo zičniski suprastrukturi, da sluzi proizvodnji prometnega sistema, reguliranju in varnosti zičniskega prometa. Primerno je zabeleziti tudi druga premična sredstva za delo, katera so v funkciji proizvodne storitve takega prometa, kakor tudi premična signalizacija, premične remontne delavnice, specialna prevozna sredstva.
Eksploatacija in vzdrzevanje zičniskega sistema
Natovarjanje blaga v prevozna sredstva ( kabine, vzpenjače ), prevoz blaga od natovornega terminala do iztovornega terminala in iztovarjanje blaga iz teh vozil je v vseh svojih elementih specifičen, različen v odnosu na vse druge vrste transporta in prometa. Različno je natovarjanje, prevoz in iztovarjanje blaga. [28]
Tehnologija zičniskega blagovnega prometa, kateri obsega tri specifične ( pod ) tehnologije: tehnologije priprave prevoza ( priprava sredstva za delo, priprava procesa prevoza, priprava organizacije prevoza, priprava izvedbe prevoza ), tehnologija izvedbe prevoza in tehnologija konca prevoza. Te različnosti so posledica specifičnosti zičniske infrastrukture, zičniske suprastrukture, organizacije prevoza, posebnosti organizacije v zvezi z prevozom stvari oziroma blaga, posebnosti samega prevoza, posebnosti pravnih odnosov strank katere aktivno sodelujejo v zičniskem transportu in prometu, specifičnosti transportnega kasko in kargo zavarovanja, specifičnosti znanja in sposobnosti zaposlenih in menedzerja.
Potniski zičniski transport in promet ima svoje tehnične, tehnoloske, organizacijske, ekonomske, pravne in druge specifičnosti. V zičniskem potniskem prometu, glede na druge vrste potniskega transporta in prometa, je različen sprejem, namestitev, prevoz in odhod potnika iz zičniskih prevoznih sredstev.
Vzdrzevanje in obnova morata zagotoviti varno obratovanje in ustrezno stanje zgradb, naprav in vozil. Vzdrzevanje mora biti organizirano tako, da:[29]
o se upostevajo veljavni predpisi in interni akti upravljavca zičniske naprave, ki morajo biti usklajeni z navodili proizvajalca,
o imata vodja obratovanja in njegov namestnik vedno pregled nad stanjem zgradb, napravami in vozili.
Vzdrzevanje mora upravljavec planirati in ga urediti z delovnimi postopki in navodili. Za vzdrzevanje dela se stejejo:
o vsa dela na zičniskih napravah, kolikor se ne spremenijo osnovne tehnične lastnosti zičniske naprave ( kapaciteta, hitrost ),
o vsa dela na obstoječih progah zičniskih naprav in njihovem vplivnem območju, kolikor se z deli ne spreminja lokacija in dimenzije nosilnih konstrukcij,
o vsa dela ( popravilo in obnova vrvi zičniskih naprav ter nadomestilo starih vrvi ) na obstoječih zičniskih napravah,
o vsa dela v obstoječih objektih v vplivnem območju zičniske naprave, kolikor se nobena od zunanjih dimenzij objekta ( sirina, visina, dolzina) z deli bistveno ne spremeni in se ne gradijo novi objekti.
Upravljavec mora skrbeti za pravočasno in strokovno izvajanje predpisanih pregledov. Vodi dnevnik iz katerega so razvidna vzdrzevalna dela, ugotovljene pomanjkljivosti in motnje, izredni dogodki, kakor tudi sprejeti ukrepi.
Pravo zičniskega transporta in prometa
Vsaka drzava, odvisno od tradicije in stopnje razvoja nacionalnega zičniskega transporta in prometa, ima svojo zakonodajo. V Sloveniji je v veljavi Zakon o zičniskih napravah za prevoz oseb /ZZNPO/ - ( Ur.l. RS, st. 126/2003 ) in podzakonski akti kot so: Pravilnik o zičnicah in vlečnicah ( Ur.l. SRS, st. 7/1984 ( 14/1984 - popr. ), 16/1987, RS, st. 6/1997, 11/2006 ), Pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki opravljajo dela na zičniskih napravah ( Ur.l. SRS, st. 21/1986 ), Pravilnik o merilih za določanje minimalnega nadomestila uporabe zemljisča za smučanje ( Ur.l. RS, st. 92/2004 ), Pravilnik o zičniskih napravah za prevoz oseb ( Ur.l. RS, st. 36/2005, 106/2005 ), Pravilnik o tehničnih zahtevah za tirne vzpenjače ( Ur.l. RS, st. 38/2005 ), Uredba o koncesiji za obstoječe zičnice ( Ur.l. RS, st. 103/2006 ) in Pravilnik o strokovnem usposabljanju osebja za obratovanje zičniskih naprav ( Ur.l. RS, st. 111/2006 ).
Harmonizirani standardi
Po sprejetju Direktive v letu 2000 so bile te aktivnosti po naročilu Evropske komisije izvedene s ciljem, da bo Direktiva 2000/9/EU ustrezno opremljena. Vsi standardi z izjemo dveh spremljajočih standardov ustrezajo temeljnim zahtevam Direktive in so pridobili status »harmoniziranih« standardov. Vsebujejo prilogo ZA, v katerih je navedeno, katerim temeljnim zahtevam Direktive kateri del standarda ustreza. Ob zaključku postopka bodo standardi objavljeni v Uradnem listu EU, potem pa jih morajo drzave članice EU in tudi drzave evropskega gospodarskega prostora prevzeti v svoje standardizacije.[30]
Osnovni program standardizacije TC 242 je vseboval 13 standardov. Pozneje je bil razsirjen s členitvijo posameznih standardov v dele in z dvema tehničnima poročila za preprečevanje pozara in borbo proti njemu. Dva standarda nista standardizirana. Obravnavata izrzje in zagotavljanje kakovosti. Z njima ni mogoče povezati nobene temeljne zahteve Direktive. Izrazje je uporaben pripomoček. Za zagotavljanje kakovosti je več konceptov, med njimi tudi tisti, ki jih standard opisuje. Zagotavljanje kakovosti varnostnih sklopov in podsistemov je regulirano v prilogah Direktive, nadzorujejo pa ga priglaseni organi v skladu s globalnim konceptom.
K programu standardizacije prilozene tabele ustreznih temeljnih zahtev in harmoniziranih standardov nakazuje na kompleksnost zičniskih naprav in močno medsebojno povezanost standardov. V uvodu k vsakemu standardu je navedeno h kateremu programu standardizacije sodi.
CEN/TC 242: Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb
CEN/TC 168: Verige, vrvi, dvizni trakovi, zanke in pripomočki, varnost
Slovenija: SIST/TC DTN ( Dvigalne in transportne naprave )
Tabela : Harmonizirani standardi
|
Delovna skupina |
Dokument |
Naslov dokumenta |
|
Terminologija |
SIST ENV 1907 |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - izrazje |
|
Splosne zahteve |
SIST EN |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - splosne določbe - 1. del: Zahteve za zičniske naprave |
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Splosne določbe - 2. del - Dodatne zahteve za dvovrvne nihalne zičnice brez vrvne zavore |
|
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Izračuni |
|
|
Vrvi Vrvi |
SIST EN |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 1. del: Izbirni kriteriji za vrvi in konce vrvi |
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 2. del: Varnostni faktorji |
|
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 3. del: Dolgi splet 6 delnih vlečnih in transportnih vrvi |
|
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 4. del: Pritrditev konca vrvi |
|
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 5. del: Shranjevanje, transport, namestitev in napenjanje |
|
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 6. del: Kriteriji za zavrnitev |
|
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 7. del: Preračunavanje, popravljanje in vzdrzevanje |
|
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 8. del: Neporusno preskusanje |
|
|
Napenjalne in mehanske naprave |
SIST EN 1908 |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Napenjalne naprave |
|
SIST EN 13223 |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Mehanske naprave |
|
|
Vozila |
SIST EN |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Vozila - 1. del: Splosne zahteve |
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Vozila - 2. del: Preskusanje prizemk |
|
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Vozila - 3. del: Preskusanje utrujenosti |
|
|
Električna oprema |
SIST EN |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Električna oprema |
|
Gradbena dela |
SIST EN 13107 |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Gradbeni elementi |
|
Preskusanje, vzdrzevanje in nadzor |
SIST EN 1709 |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Prevzemni preskus, vzdrzevanje in kontrole obratovanja |
|
Resevanje |
SIST EN 1909 |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Izpraznitev in resevanje |
|
Obratovanje |
SIST EN 12397 |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Obratovanje |
|
Zagotavljanje kakovosti |
SIST EN 12408 |
Varnostne zahteve za zičniske naprave za prevoz oseb - Zagotavljanje kakovosti |
Vir: Potrč, I., Tezak, S., Bedrač, G., Sever, D.: Zakonodaja in standardizacija na področju varnosti obratovanja zičničarskega sistema RS
MEDNARODNI IN SLOVENSKI PRAVNI VIRI ZIČNISKEGA PROMETA
Mednarodni pravni viri zičniskega prometa
Temeljni zakon na področju varnosti prevoza potnikov z zičniskimi napravami predstavlja Direktiva Evropskega parlamenta direktiva in Sveta Evropske skupnosti 2000/9/EU. [31]
Slednja določa:
o da mora biti vpliv zičniskih naprav na okolje usklajen s pogoji, kot jih zahteva Direktiva Sveta 85/337/EEC,
o da mora biti področje vodnega gospodarstva ter energetsko in telekomunikacijsko področje usklajeno z Direktivo Sveta 93/38/EEC,
o da mora biti področje zagotavljanja informacij s področja tehničnih standardov ter standardov in pravil na področju zagotavljanja informacij usklajeno z Direktivo 98/34/EC Evropskega parlamenta in Sveta ter
o da morajo biti postopki za doseganje primerljivosti varnostnih komponent, atestiranje in homologiranje ( pridobivanje certifikata CE ) usklajeni s sklepom Sveta 93/465/EEC.
Naprave, za katere je bilo izdano dovoljenje pred začetkom veljavnosti te Direktive, in katerih konstrukcija se se ni začela, morajo izpolnjevati določbe te Direktive, razen če se drzave članice z navedbo razlogov ne določijo drugače in je dosezena enako visoka raven zasčite. [32]
Direktiva je začela veljati 3. maja 2000, to je z denem objave v Uradnem listu EU. Kot v večini direktiv novega koncepta je predvideno predhodno obdobje, tukaj do 3. maja 2004, v katerem lahko drzave članice uporabljajo svoje do takrat veljavne predpise. Obvezujoča uveljavitev Direktive je 3. maj 2004. Za naprave, ki so bile ze odobrene, katerih gradnja pa se pred 3. majem 2004 se ni začela, mora drzava članica v skladu s tem členom odobritev ponoviti. Če naprava izpolnjuje zahteve te Direktive, se Direktiva zanjo neomejeno uporablja. Če pa naprava ne izpolnjuje, lahko drzava članica dovoljenje ohrani, vendar mora biti zagotovljen vsaj enak nivo varnosti kot ga zahteva Direktiva. Drzava članica se mora pri taksni odločitvi opirati na mnenje pristojnega organa. Drzava članica krsi svoje obveznosti, če se na gradnjo ne odzove ali če se izkaze, da nivo varnosti ni zadosten.
Drzave članice za obdobje stirih let po začetku veljavnosti te Direktive dovolijo:
o gradnjo naprav in dajanje naprav v obratovanje,
o dajanje podsistemov in varnostnih elementov na trg, ki so skladni z določbami, ki veljajo na njihovih ozemljih na dan začetka veljavnosti te Direktive.
V predhodnem obdobju se lahko proizvajalci, priglaseni organi in inspekcije postopoma prilagodijo novim pravilom. Predhodno obdobje bo izrabljeno tudi za izdelavo harmoniziranih standardov, ki so v pravu o zičniskih napravah se posebej pomembni, čeprav je Direktiva uporabna tudi brez njih.
Po preteku predhodnega obdobja po 3. maju 2004 preneha tudi veljavnost obstoječih nacionalnih zakonov. Do tega dneva morajo drzave članice regulativo , ki je v nasprotju z Direktivo, odpraviti. Po 3. maju 2004 so drzave članice v celoti zavezane dovoljevati promet z varnostnimi sklopi in podsistemi le, če so ti opremljeni z CE - izjavo skladnosti ( samo za varnostne skope ) s CE - znakom skladnosti.
Cilji direktive 2000/9/EU
Cilj Direktive 2000/9/EU je zagotavljanje varnosti potnikov in prostega prometa komponent zičniskih naprav s pomočjo harmonizacije zahtev. Varnost oseb in uresničevanje skupnega trga sta osnovna cilja politike Evropske unije.
Predmet
Zičniske naprave za prevoz oseb so načrtovane, grajene in spusčene v pogon za prevoz oseb. Zičniske naprave so predvsem prometne naprave, ki so namesčene v gorskih turističnih krajih in obsegajo vzpenjače, zičnice, kabinske zičnice, sedeznice in vlečnice. Lahko pa gre tudi za zičniske naprave, ki sluzijo kot mestni prometni sistem. Določene vrste naprav pa so lahko grajene po popolnoma drugih osnovnih načelih, ki pa ne morejo biti a priori izvzeti. Zato mora biti potrebno, da se zagotavljanje enakih varnostnih ciljev, ki so predvideni v Direktivi, uvedejo specifične zahteve.
Turizem in industrija
Obratovanje zičniskih naprav je predvsem povezano s turizmom, predvsem v gorskem svetu, ki je zelo pomemben za gospodarstvo določenih regij in vse bolj pridobiva na pomenu v trgovinskih bilancah drzav članic. Področje zičnic pa je iz stalisča tehnike v področju industrije investicijskega blaga ter visokih in nizkih gradenj.
Neharmonizirana nacionalna regulativa
Drzave članice so pristojne za nadzor nad varnostjo zičniskih naprav med graditvijo, zagonom in obratovanjem. Prav tako imajo skupaj s pristojnimi organi odgovornost za pravice nad zemljisči, prostorskim načrtovanjem in varovanjem okolja. Pravni predpisi posameznih drzav so zelo različni posebej se glede specifičnih postopkov nacionalnih industrij, kakor tudi glede regionalnih običajev in znanj. Predpisujejo posebna dimenzioniranja in naprave kakor tudi specifične zahteve. Taksno stanje sili proizvajalce, da svoje proizvode za vsak primer na novo definirajo, kar nasprotuje ponudbi standardnih resitev in ima negativen vpliv na konkurenčnost.
Prednost varnosti
Zagotavljane morajo biti temeljne zahteve za varovanje varnosti in zdravja s čimer bo zagotovljeno, da bodo zičniske naprave varne. Te zahteve je potrebno odgovorno uveljaviti in upostevati stanje tehnike v času proizvodnje kakor tudi tehnične in gospodarske zahteve.
Prekomejne naprave
Zičniske naprave lahko segajo tudi preko meja. V tem primeru je lahko njihova izvedba otezena, zaradi nasprotujočih pravil posameznih drzav.
Uresničevanje skupnega evropskega trga
Za celotno Unijo je potrebno zagotoviti veljavnost temeljnih zahtev v smislu varnosti in zdravja oseb, varovanja okolja in varovanja potrosnikov, ki morajo veljati za naprave, podsisteme in varnostne sklope. Brez temeljnih zahtev bi medsebojno priznavanje nacionalnih predpisov predstavljajo tako s političnega kot tudi iz tehničnega stalisča neresljiv problem glede na tolmačenje in odgovornosti. K resevanju tega problema prav tako ne bi doprinesla standardizacija, če ne bi določili harmonoiziranih temeljnih zahtev.
Trg potrebuje transparentnost in zaupanje
V posameznih drzavah članicah bo v splosnem odgovornost za odobritev zičniskih naprav na nacionalnih oblasteh. V določenih primerih odobritev sklopov ne bo mogoča v naprej, ampak sele na zahtevo stranke. Pregled zičniskih naprav pred zagonom lahko pripelje do zavrnitve določenega slopa ali tehnoloske resitve. Ta povzroča dodatne stroske, podaljsuje dobavne roke in je se posebej v skodo tujim proizvajalcem. Na drugi stani so zičniske naprave ( tudi med obratovanjem ) proizvod, ki ga pristojni organi strogo nadzorujejo. Vzroki za tezke nesreče so lahko povezani z izbiro lokacije, transportnega sistema, gradbenih objektov ali vrste obratovanje in vzdrzevanje zičniske naprave.
Enovita raven varnosti
Varnost zičniskih naprav je odvisna od pogojev v okolju kakor tudi od industrijskih sestavnih delov, njihove sestave in montaze na lokaciji in njihovega nadzora med obratovanjem. To podčrtuje potrebo, da varnost zičniske naprave vrednotimo kot celoto in da se na nivoju evropske Unije razvije enoten koncept zagotavljanje kvalitete. Za to, da bi proizvajalcem pod temi pogoji omogočili premostitev sedanjih tezav, uporabnikom pa omogočili najboljso mozno rabo zičniskih naprav ter zagotovili enak razvojni nivo v vseh drzavah članicah, je potrebno definirati katalog zahtev, kakor tudi postopke kontrole in preizkusanja, ki bodo v drzavah članicah enovito aplicirani
Uporabniki, ki prihajajo tako iz drzav članic, kakor tudi iz drzav izven Unije, je potrebno zagotoviti zadovoljiv nivo varnosti. Ta zahteva pogojuje potrebo za določitev postopkov in metod za raziskovanje, kontrolo in preizkusanje. To vodi k standardiziranim tehničnim napravam, ki jih je potrebno integrirati v zičniske naprave.
Okolje in trajnostni turizem
V kolikor je na osnovi Direktive sveta 85/33/EGS Sveta z dne 27. junija o oceni vpliva na okolje za določene privatne in javne projekte, zahtevano, je potrebno oceniti vplive zičniske naprave na okolje. Poleg učinkov, ki so navedeni v vsaki Direktivi, je potrebno upostevati varstvo okolja kakor tudi zahteve za trajen razvoj turizma. Direktiva, ki jo obravnavajo ta navodila, se nanasa na konstrukcijo, graditev in zagon zičniske naprave vključno z zahtevami za vzdrzevanje in obratovalno tehničnimi zahtevami. Izbira lokacije ni predmet Direktive niti z evropskih harmoniziranih standardov. Lokacijo odobri pristojni organ drzava članice.
Javnost pogodb
Zičniske naprave so lahko tudi v področju, ki ga ureja Direktiva sveta 93/38/EGS z dne 14. junija 1993, ki usklajuje postopke javnih naročil subjektov, ki delujejo v vodnem, energetskem, prometnem in telekomunikacijskem sektorju. Direktivo 93/38/EGS je nadomestila Direktiva 2004/17/EU z dne 31. marca 2004. Za zičniske naprave je lahko direktiva pristojna, če so značilnosti ponujene prometne zmogljivosti ( trasa, kapaciteta, pogostost rabe ) podane s strani javne sluzbe in jih ne določa izključno operater in konkurenčnost. To pa ni vedno slučaj. V nekaterih članicah lahko operater po lastni presoji določi kapaciteto prevoza in vozni red.
Razpisi in tehnične specifikacije
Splosne podlage ali pogodbene podlage morajo za vsako naročilo vsebovati tehnične specifikacije. Tehnične specifikacije morajo biti skladne z evropskimi specifikacijami, če le te obstajajo.
Harmonizirani evropski standardi
Evropski standardi bodo omogočili, da bo dokazilo za izpolnjevanje temeljnih zahtev lazje in da bo produkt izpolnjeval temeljne zahtev. Harmonizirane standarde bodo izdelale privatne organizacije in bodo fakultativne. Evropski komite za standardizacijo ( CEN ) in evropski komite za elektrotehnisko standardizacijo (CENELEC ) sta gremija, ki sta pristojna za sodelovanje med Komisijo in tema dvema organizacijama. V smislu te Direktive je harmoniziran standard tehnična specifikacija ( evropski standard ali harmonizacijski dokumenti ), ki jo ena ali obe organizaciji določata po nalogu komisije v skladu z Direktivo 98/43/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o postopkih za zagotavljanje informacij na področju tehniskih standardov in predpisov ter pravil o storitvah informacijske druzbe kakor tudi v skladu s temi splosnimi navodili. Tehnični komite 242 ( TC 242 ) CEN je bil s strani Evropske komisije pooblasčen, da pripravi vrsto standardov ( glej točko 3.3.1. ), katerih uveljavitev ustvarja domnevo o skladnosti z Direktivo za zičniske naprave, ki s tem pridobijo status harmoniziranih standardov.
Domneva skladnosti
Samo, če varnosti sklop ali podsistem neke naprave ustreza nacionalnemu standardu, ki je ustanovljen kot harmoniziran standard in je bil uveljavljen v Uradnem listu Evropske unije, se brez posebnega dokazila sprejme, da je usklajen s pripadajočimi temeljnimi zahtevami.
Prioriteta temeljnih zahtev
V kolikor ne obstaja evropska specifikacija, se naj po moznosti smiselno sklicuje na druge standarde, ki se uporabljajo v Evropi. Investitorji lahko določijo dodatne specifikacije, ki so potrebne za dopolnitev evropskih specifikacij ali drugih standardov. Določbe pa morajo v vseh primerih izpolnjevati na nivoju Unije harmonizirane zahteve, ki se nanasajo na zičniske naprave.
Mednarodna razseznost standardizacije
V kolikor je v interesu drzav članic, da se uposteva mednarodni sistem standardizacije, bodo standardi v tem okviru izdelani, v kolikor bodo mednarodni trgovski partnerji tudi v resnici uporabljali v skladu z zahtevami politike Uniji. V nekaterih drzavah članicah lahko sedaj investitorji navajajo v splosnih podlagah ali v pogodbenih podlagah za vsako naročilo postopke kontrol in preizkusov, v bodoče bo potrebno upostevati postopek, posebej se za varnostne sklope, v okviru sklepa Sveta z dne 21. decembra 1989 za skupen koncept ocenjevanja skladnosti. Izraz varnostni sklop obsega materialne in nematerialne predmete, npr. softwarerske programe. Postopek ocenjevanja skladnosti za varnostne sklope mora potekati z uporabo modulov, ki so navedeni v sklepu Sveta 93/465/EGS. Za varnostne sklope je potrebno v načrtu definirati principe in pogoje za zagotavljanje kakovosti. Ta korak je potreben za podporo splosne uporabe sistema zagotavljanja kvalitete v podjetjih.
Varnostna analiza
V okviru metodične varnostne analize zičniske naprave je potrebno določiti tiste sklope, od katerih je odvisna varnost zičniske naprave.
Področje uporabe
Področje uporabe sklopa ni določeno samo s tehničnimi podatki, kot je hitrost in kapaciteta, ampak tudi s funkcijo, ki jo mora izpolnjevati in njihovimi potrebami ali mogočimi povezavami z drugimi sklopi. V kolikor področje uporabe ni natančno določeno in upostevano, se lahko varnost celotne naprave, kar je cilj splosnih zahtev, postavi pod vprasaj.
CE - označevanje skladnosti varnostnih sklopov
Proizvajalec ali njegov zastopnik s sedezem v Uniji morata varnostni sklop opremiti s CE - znakom skladnosti. CE znak skladnosti pomeni, da ta varnostni sklop ustreza določbam Direktive in drugim Direktivam Unije v katerih je CE - označevanje predvideno ( glej točko 4.2.5. ).
Nepotrebnost CE - označevanje podsistemov
CE - označevanje podsistemov za katere veljajo določbe Direktive ni potrebno, če je na osnovi ocenjevanja skladnosti, ki je izvedeno v skladu z ustreznimi postopki, navedenimi v Direktivi, izdana izjava o skladnosti. To velja ne glede na druge določbe, pri čemer pa je proizvajalec dolzan namestiti CE - znak skladnosti na določene podsisteme zaradi dokazovanja skladnosti z drugimi pripadajočimi predpisi Unije.
Zasčitna klavzula
Odgovornost drzav članic za varnost in varstvo zdravja kakor tudi drugega, kar zahtevajo temeljne zahteve, se na njihovem ozemlju zagotavlja z upostevanjem zasčitne klavzule in ustreznimi postopki v Uniji. Evropska Unija določa za varnost oseb temeljne zahteve in s tem ustvarja evropski skupen trg. Drzave članice izvajajo nadzor nad trgom varnostnih sklopov in podsistemov in nadzorujejo splosno varnost naprav na njihovem teritoriju. Zaradi tega mora biti regulirano, kako bodo lahko drzava članice te naloge izvajale in kako bo lahko komisija kontrolirala, če so izrečeni ukrepi nadzornih sluzb v drzavah članicah upravičeni.
Preverjanje podsistemov
Pred spusčanjem naprave v pogon mora biti predviden postopek za preverjanje podsistemov zičniske naprave. To preverjanje mora pristojnim organom omogočiti, da se lahko v vsakem trenutku načrtovanja, graditve in zagona zagotovi, da rezultati ustrezajo zadevnim določbam te Direktive. Proizvajalec mora izhajati iz tega, da ne glede na drzavo članico zagotovljeno enakovredno obravnavanje. Zato je potrebno določiti načela in pogoje EU - preizkusa podsistemov zičniske naprave.
Varnost obratovanja
Zahteve, ki se nanasajo na obratovanje zičniskih naprav je potrebno upostevati v varnostni analizi tako, da se ne postavlja pod vprasaj osnovno načelo prostega pretoka blaga in varnosti zičniske naprave. Čeprav se direktiva ne nanasa na obratovanje zičniskih naprav pa mora Komisija drzavam članicam predlagati vrsto priporočil, da bo obratovanje naprav, ki so v njihovi pristojnosti za uporabnika, osebje in tretje zagotavljalo visok nivo varnosti.
Inovacije
Tehnoloske inovacije je mogoče obsirneje preizkusati le ob graditvi nove zičniske naprave. Zato je potrebno predvidevati postopek, ki bo poleg preizkusa, ki se nanasa na upostevanje temeljnih zahtev omogočal tudi določanje posebnih pogojev. Ker gre za varnost oseb, dovoljujejo nacionalni organi inovativne tehnične resitve zelo zadrzano in z veliko previdnostjo.
Predhodno stanje in rekonstrukcija obstoječih naprav
Zičnice, katerih gradnja je bila ze dovoljena, ni pa se se začela ali se ravnokar gradijo, morajo ustrezati zahtevam te direktive v kolikor ni s strani drzav članic utemeljenih odstopanj in je zagotovljen enako visok nivo varnosti. Pri rekonstrukciji obstoječih naprav je potrebno upostevati določbe Direktive v kolikor je za rekonstrukcijo potrebno dovoljenje v skladu s pravnimi predpisi posamezne drzave članice.
Enaka varnost za vse zičniske naprave, ki obratujejo
Uskladitev ze obstoječih zičniskih naprav s predpisi za nove naprave ni potrebna. To je seveda potrebno, v kolikor se ne da zagotoviti osnovnih varnostnih ciljev. V tem primeru mora komisija drzavam članicam posredovati vrsto priporočil, da bodo naprave, ki so v njihovi pristojnosti zagotavljale visok nivo varnosti za uporabnike ob upostevanju ustreznih predpisov, ki veljajo za nove naprave.
Koordinacija priglasenih organov
Priglaseni organ, ki so pooblasčeni za izvajanje postopkov ocenjevanja skladnosti varnostnih sklopov in podsistemov zičniskih naprav morajo svoje odločitve kolikor je mogoče koordinirati posebej se, če ne obstajajo evropske specifikacije. Komisija preverja, če je to izpolnjeno. V zičniske naprave so vgrajeni varnostni sklopi in podsistemi, ki so jih preizkusali različni priglaseni organi. Praksa ocenjevanja skladnosti mora biti toliko enotna, da se lahko ugotovi skladnosti ali neskladnosti zanesljivosti ugotovi in da si priglaseni organi pridobijo potrebno zaupanje. S tem se bodo zapolnile praznine, zmanjsala pa se bo dvojnost postopkov, kar sicer vodi k podaljsanju postopkov, povečanju stroskov in ustvarja zmedo. Komisija skrbi skupaj z drzavami članicami za tesno sodelovanje priglasenih organov zato, da se bodo postopki ocenjevanja skladnosti enotno uporabljali. Zaradi tega se v okviru te Direktive priglaseni organi sestajajo zaradi koordinacije in usklajevanja ter določanja enovitih tehnik in metod, ki ga zagotavljajo primerljivost njihovih rezultatov.
Slovenski pravni viri zičniskega prometa
Zakon o zičniskih napravah za prevoz oseb določa zahteve glede varnosti konstrukcije zičniskih naprav, pogoje za graditev zičniskih naprav, zahteve glede načina in varnosti obratovanja zičniskih naprav, pogoje javnega prevoza oseb po zičniskih napravah in gospodarske javne sluzbe tega prevoza ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.[34]
Zičniske naprave za prevoz oseb
Graditev zičniskih naprav je zaradi njihovega pomena za pospesevanje razvoja turizma in rekreativnih dejavnosti, za gospodarski in splosni druzbeni razvoj manj razvitih in demografsko ogrozenih območij in zaradi smotrne ter okolju prijazne rabe prostora za postavitev zičniske naprave, v javnem interesu.
Določbe Zakona o zičniskih napravah za prevoz oseb se uporabljajo za zičniske naprave, ki so namenjene za prevoz oseb, ne glede na to, ali gre za napravo, ki je namenjena prevozu nedoločenega kroga ljudi ( javni prevoz ) ali pa je namenjena določeni skupini uporabnikov.
Zičniske naprave, ki so namenjene prevozu stvari in izpolnjujejo varnostne zahteve, se lahko izjemoma uporabijo za prevoz oseb:
o če je tak prevoz nujno potreben zaradi delavnega procesa
( vzdrzevanja),
o če gre za prevoz v zvezi z nalogami zasčite in resevanja,
o v drugih nujnih in izjemnih prevozih.
Ta zakon se ne uporablja za rudniske zičniske naprave za prevoz ljudi in za zičniske naprave, ki se uporabljajo kot delavne naprave, katerih konstrukcija in obratovanje je urejeno s posebnimi predpisi.
Zičniske naprave so glede na obratovalno tehnične in vzdrzevalno tehnične zahteve sestavljene iz naslednjih podsistemov:
o vrvi in vrvnih zvez,
o pogonov in zavor,
o strojne opreme:
napenjalne naprave,
pogonska postaja,
oprema proge,
o vozil, ki so sestavljena iz:
kabin, sedezev ali vlečnih naprav,
o nosilnih sklopov, pogonskih naprav,
o prizemk,
o elektrotehničnih naprav:
o krmilne, kontrolne in varnostne naprave,
o komunikacijska in informacijska oprema,
o oprema za zasčito pred strelo,
o resevalne opreme:
o fiksna resevalna oprema,
o prenosna resevalna oprema.
Ministrstvo pristojno za promet, vodi evidenco zičniskih naprav kjer se vodijo podatki o tehničnih in tehnoloskih lastnostih zičniskih naprav, o prometu, kontrolah in izrednih dogodkih na zičniskih napravah, o obratovalnih dovoljenjih in upravljavcih zičniskih naprav. Podatki se vodijo ves čas, ko je posamezna zičniska naprava vpisana v evidenco zičniskih naprav. V obliki arhiva se podatki hranijo se pet let od dne, ko je bila zičniska naprava odstranjena. Podatki, razen osebnih podatkov, se lahko posredujejo drugim organom, če to zahtevajo in je njihova zahteva povezana izključno z dejavnostjo, s katero se ukvarjajo subjekti, katerih podatki se vodijo v evidencah.
Varnost konstrukcije zičniskih naprav
Varovalni pas zičniske naprave obsega prostor pod zičnisko napravo in pas na obeh straneh tega prostora, v katerem je zaradi delovanja zičniske naprave ogrozena varnost ljudi in premozenja. Sirina in visina varovalnega pasu se določi glede na tehnične lastnosti naprave in druge vplivne okolisčine v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno s predpisom ministra.
Na zahtevo pravne ali fizične osebe, ki zeli graditi zičnisko napravo se za vsako načrtovano zičnisko napravo, podsistem ali varnostni sklop, izdela varnostna analiza, ki zajema vse varnostne vidike sistema in njegove okolice z zvezi s projektiranjem, izvedbo in obratovanjem zičniske naprave. Varnostna analiza omogoča na podlagi preteklih izkusenj prepoznati verjetna tveganja, do katerih lahko pride med obratovanjem.
Varnostna analiza mora biti izdelana v slovenskem jeziku, lahko pa tudi v enem od drugih uradnih jezikov Evropske unije, in podpisana s strani proizvajalca zičniske naprave.[36] Izdelana mora biti v skladu s priznano ali potrjeno metodo in mora obratovati za vsak podsistem zičniske naprave, in to za vse mozne načine obratovanja. Podati mora tudi identifikacijo in navedbo vseh moznih povzročiteljev ogrozenosti ob postavitvi in obratovanju zičniske naprave in iz tega izvirajoče vse mozne posledice. Upostevati je potrebno vse zunanje povzročitelje ogrozenosti, kot so na primer veter, plazove, krizanja z drugimi prometnimi podsistemi, naprave, ki niso sestavni del zičniske naprave v varovalnem pasu zičniske naprave ali zgradbe oziroma naprave, in izvajanje drugih dejanj v varovalnem pasu zičniske naprave in pa povzročitelje ogrozenosti, ki lahko izvirajo iz zičniske naprave same, kot na primer krizisča s cestami, potmi ali električnimi vodi, z ovirami zračnega prometa. Mozne posledice v varnostni analizi morajo biti opredeljene tako, da je obseg skode mogoče ovrednotiti.
Podati mora seznam ukrepov, ki bodo uporabljeni za preprečevanje povzročiteljev ogrozenosti. Kolikor posameznih nevarnosti ni mogoče v celoti izključiti, je treba predvideti ukrepe, ki zmanjsujejo posledice na sprejemljiv obseg ( preostanek tveganja ).
Varnostna analiza mora zajeti tudi varnostne naprave in njihov vpliv na zičnisko napravo in z njo povezane podsisteme, ki jih varnostne naprave sprozijo.
Varnostne naprave morajo delovati tako, da:[37]
o zaznajo okvare, napake ali izpad delovanja in samodejno zagotovijo, da zičniske naprave ostanejo v stanju, ki zagotavlja varnost bodisi v načinu zasilnega obratovanja bodisi v stanju mirovanja ob prekinitvi delovanja ter da so redundantne ( varnostno funkcijo za določen sklop zagotavlja več varnostnih naprav ) in pod nadzorom ali
o so take, da je verjetnost izpada delovanja predvidljiva in da glede varnosti delovanja dosegajo kriterije za varnostne naprave.
Varnostna analiza je podlaga za izdelavo seznama tveganj in nevarnih situacij in za določitev seznama varnostnih sklopov. Na osnovi rezultatov varnostne analize se izdela varnostno poročilo. Varnostno poročilo je povzetek nevarnosti in nevarnih dogodkov pri obratovanju. Varnostno poročilo je treba izdelati v slovenskem jeziku in ga je treba priloziti projektni dokumentaciji.[38] Namen varnostnega poročila je preveriti popolnost v varnostni analizi navedenih ukrepov za preprečevanje ogrozenosti in vrednotenje v varnostni analizi navedenih ukrepov za preprečevanje povzročiteljev ogrozenosti in ukrepov za zmanjsevanje posledic na sprejemljivo mero.
Varnostno poročilo obsega projektno nalogo, ime in naslov naročnika, datum, ime izdelovalca varnostnega poročila in dokazilo o njegovi usposobljenosti ter izjavo naročnika, da je seznanjen z vsebino varnostnega poročila.
Na osnovi varnostnega poročila je določen seznam varnostnih sklopov.[39]
Varnostni sklopi morajo izpolnjevati temeljne zahteve:
o glede posameznih elementov infrastrukture zičniskih naprav,
o glede vrvi, pogonov in zavor ter mehanskih in električnih naprav,
o glede vozil in vlečnih naprav,
o glede opreme za uporabnike,
o obratovalno - tehnične zahteve in
o da je izvedena varnostna analiza.
Varnostni sklopi se lahko dajo v obratovanje samo, če so pravilno vgrajeni in vzdrzevani ter uporabljeni za predvidene namene. Zagotavljati morajo, da zičniska naprava ne ogroza zdravja ali varnosti oseb ter varnosti premozenja.
Graditev zičniskih naprav
Za graditev zičniske naprave mora investitor pridobiti koncesijo za graditev, s katero investitor pridobi pravico zgraditi in obratovati z zičnisko napravo skladno s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo. [40]
Za rekonstrukcijo zičniske naprave, s katero se poveča dolzina ali bistveno spremeni zmogljivost te naprave, je potrebno v skladu z določbami tega zakona:
o oceniti potrebo po rekonstrukciji zičniske naprave,
o potrebno je sprejeti ali spremeniti oziroma dopolniti ustrezen prostorski akt tako, da omogoča rekonstrukcijo zičniske naprave,
o spremeniti koncesijski akt,
o skleniti dodatek h koncesijski pogodbi.
Koncesija za postavitev vlečnic ni potrebna, če izpolnjujejo naslednje pogoje, da:
o niso postavljene dlje kot 5 mesecev na leto,
o ne obsegajo postavitve stavb,
o
niso daljse od
o hitrost voznje ne presega 2,5 m/s in
o njihova zmogljivost ne presega 600 oseb na uro.
Koncesijo za vlečnico podeli občina, v kateri lezi vlečnica. Če lezi vlečnica v več občinah, podelijo koncesijo skupaj vse občine, v katerih lezi vlečnica. Koncesijo za zičnisko napravo, ki lezi na območju mestne občine, podeli mestna občina. Če lezi zičniska naprava le deloma na območju mestne občine, podelijo koncesijo skupaj mestna občina in ostale občine, na območju katerih lezi ta naprava. Koncesijo za ostale zičniske naprave podeli Republika Slovenija.
Pravna ali fizična oseba, ki zeli graditi zičnisko napravo, lahko pri pristojnem organu koncedenta vlozi vlogo o zainteresiranosti. V primeru, da podeli koncesijo drzava, je pristojni organ Ministrstvo, pristojno za promet. V vlogi o zainteresiranosti mora vlagatelj oziroma vlagateljica navesti predvideno lokacijo zičniske naprave, njene tehnične značilnosti in zmogljivosti, namen uporabe in način obratovanja in vse druge podatke, iz katerih je mogoče ugotoviti utemeljenost načrtovane graditve zičniske naprave.
Koncedent na lastno pobudo ali na podlagi vloge o zainteresiranosti oceni potrebo po zičniski napravi. Pobudo za oceno potrebe po zičniski napravi lahko da tudi lokalna skupnost. Zadostna potreba po zičniski napravi obstoji:
o če je za načrtovano zičnisko napravo izkazan javni interes,
o če je lokacija primerna za predvideno postavitev naprave in njeno rabo,
o če sta lokacija in zmogljivost zičniske naprave ustrezni,
o če obstoječa ali predvidena turistična opremljenost območja, kjer se načrtuje postavitev naprave, oziroma dovolj gosta poselitev območja, omogočajo zadostno izrabo zmogljivosti naprave,
o če je načrtovana naprava ustrezno dostopna in je zagotovljeno ustrezno stevilo parkirnih mest.
Po potrebi koncedent pridobi ustrezne studije in analize, na podlagi katerih oceni potrebo po zičniski napravi. Če je ugotovljena zadostna potreba po zičniski napravi, pa ta ni skladna z veljavnim prostorskim aktom, mora biti pred sprejemom koncesijskega akta sprejet ustrezen prostorski akt, ki omogoča graditev zičniske naprave ali več naprav, povezanih v sistem.
Koncesijski akt je odlok lokalne skupnosti, ki je pristojna za podelitev koncesije. Če v skladu s tem zakonom za podelitev koncesije pristojnih več lokalnih skupnosti, sprejmejo skupen akt tako, da ga v enakem besedilu sprejmejo sveti vseh lokalnih skupnosti. Kadar podeli koncesijo drzava, je koncesijski akt predpis Republike Slovenije. Koncesijski akt lahko tudi vsebuje pravice in obveznosti koncesionarja v zvezi z ureditvijo smučarskih prog ali drugih rekreacijskih oziroma turističnih povrsin ali objektov, vključno z njihovimi pomoznimi objekti in napravami ( napravami za zasnezevanje ).
Koncesija za graditev zičniske naprave se podeli na podlagi javnega razpisa. Vlogo za pridobitev koncesije mora koncesionar obstoječih naprav vloziti v roku, določenem v koncesijskem aktu. Po prenehanju koncesijskega razmerja mora koncesionar odstraniti zičnisko napravo in vse objekte, ki jo sestavljajo, razen če ni v koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi drugače zapisano. Način in pogoji odstranitve zičniske naprave se podrobneje uredijo v koncesijskem aktu in koncesijski pogodbi. V koncesijski pogodbi se določi tudi način zavarovanja te koncesijske obveznosti.
Koncesija za graditev zičniske naprave se lahko odvzame tudi v primeru, da je ugotovljena na isti lokaciji potreba po daljsi zičniski napravi ali napravi z večjo zmogljivostjo, koncesionar obstoječe zičniske naprave pa ne pridobi koncesije za tako večjo oziroma zmogljivejso napravo v roku, določenim v koncesijskem aktu.
Uredba o koncesiji za obstoječe zičnice
Ta uredba je koncesijski akt za podelitev koncesije lastnikom zičnic za prevoz oseb, za katere so ti ob uveljaviti Zakona o zičniskih napravah za prevoz oseb imeli veljavno obratovalno dovoljenje.
Koncesionar mora vloziti vlogo za pridobitev koncesije v roku devetih mesecev od uveljavitve te uredbe. Izpolnjevati mora naslednje pogoje:
o da ima v lasti zičnisko napravo,
o da ima veljavno registracijo za opravljanje zičniske dejavnosti,
o da ima veljavno obratovalno dovoljenje,
o da ima poravnane vse davke, prispevke in druge obvezne dajatve,
o da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije,
o da ima izdelane obratovalne dokumente za zičnico,
o da ima strokovno usposobljene kadre in zadostne tehnične zmogljivosti za opravljanje koncesije,
o da ima izračun usklajenosti zmogljivosti zičniske naprave s prepustnostjo pripadajočih smučarskih prog.
Koncesionar mora k vlogi predloziti dokazila iz seste do osme alinee prejsnjega odstavka. Ostala dokazila pridobi organ, ki določa o zahtevku koncesionarja, po uradni dolznosti. Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta minister, pristojen za zičnice.
Koncesijska pogodba preneha:
o s prenehanjem koncesijske pogodbe,
o z odvzemom koncesije,
o s stečajem koncesionarja.
Koncedent z odločbo odvzame koncesijo, če:
o koncesionar ne ravna skladno z izvrsljivimi določbami pristojnih inspekcijskih organov, ki se nanasajo na zičnico in njeno obratovanje,
o za več kot dve leti preneha z obratovanjem zičnice ter se koncesionar in koncedent ne dogovorita drugače.
Koncesionar mora po prenehanju koncesijskega razmerja odstraniti zičnico. Odstranitev zičnice obsega razgraditev zičnice, odstranitev objektov in narav koncesije ter glede na okolisčine vzpostavitev čim primernejsega stanja glede na prvotno stanje na vseh zemljisčih in drugih povrsinah, kjer se izvaja koncesija. Koncesionar izdela program odstranitve zičnice, h kateremu mora pridobiti soglasje koncedenta. Stroske odstranitev zičnice v celoti krije koncesionar. Način zavarovanja te obveznosti in odstranitev zičnice se določi v koncesijski pogodbi.
Presoja skladnosti varnostnih sklopov in podsistemov zičniske naprave
Presoja skladnosti varnostnih sklopov se izvaja z namenom, da se preveri izpolnjevanje temeljnih varnostnih zahtev. V njenem okviru se izvaja presoja temeljne skladnosti posameznega varnostnega ali drugega sklopa z veljavnimi predpisi in harmoniziranimi standardi. Presojo skladnosti izvaja eden ali več organov za ugotavljanje skladnosti.[42]
Preden se da določen varnostni sklop v promet mora proizvajalec ali njegov pooblasčeni zastopnik predloziti varnostni sklop v postopek presoje skladnosti in na varnostni sklop namestiti znak skladnosti CE in sestaviti izjavo o skladnosti. Znak skladnosti CE mora biti na varnostnem sklopu razločno viden. Kolikor to ni mogoče, mora biti na varnostni sklop trdno pripeta etiketa. Opremljanje varnostnih sklopov z dodatnimi oznakami, ki bi lahko privedle do zmede v zvezi z znakom skladnosti CE, je prepovedano. Druge oznake so lahko namesčene kolikor ne vplivajo na vidnost in čitljivost znaka skladnosti CE.[43]
Znaku CE sledijo zadnji dve stevilki leta, v katerem je bil
znak namesčen, in identifikacijska stevilka organa za ugotavljanje skladnosti,
ki je izdal izjavo o skladnosti.[44]
Različni elementi znaka skladnosti CE morajo imeti v glavnem enako vertikalno
dimenzijo, ki ne sme biti manjsa od
Logotip : Znak skladnosti CE:
Vir: Pravilnik o zičniskih napravah za prevoz oseb, čl. 38
Postopki presoje skladnosti, ki jih organi za ugotavljanje skladnosti izvajajo v fazi načrtovanja ali gradnje zičniske naprave, temeljijo na modulih, ki so prikazani v tabeli 1. Module iz tabele je treba uporabljati ob upostevanju specifičnih dodatnih pogojev, ki jih vsak modul predvideva. [45]
Tabela 2: Presoja skladnosti varnostnih sklopov
|
Načrtovanje |
Proizvodnja |
|
1. ES - Tipski preskus ( Modul B ) |
1.a. Zagotavljanje kakovosti proizvodnje ( Modul D ) 1.b. Overjanje proizvodov ( Modul F ) |
|
2. Popolno zagotavljanje kakovosti ( Modul H ) |
2. Popolno zagotavljanje kakovosti ( Modul H ) |
|
3. Overjanje enote ( Modul G ) |
3. Overjanje enote ( Modul G ) |
Vir: Pravilnik o zičniskih napravah za prevoz oseb, čl. 31
Presoja skladnosti podsistema se izvaja v fazi načrtovanja, konstruiranja in preizkusanja ob prevzemu dokončno izdelanega podsistema. Tehnična dokumentacija, ki spremlja certifikat o ocenjevanju skladnosti podsistema, mora zajemati:[46]
o konstrukcijske načrte in izračune, sheme električne in hidravlične opreme, sheme komandnih tokokrogov, opis računalniskih in avtomatskih sistemov, navodila za obratovanje in servisiranje,
o seznam varnostnih sklopov, ki se porabljajo v podsistemu,
o izvode izjave o skladnosti za vgrajene varnostne sklope, skupaj z ustreznimi konstrukcijskimi načrti in enim izvodom poročil o drugih opravljenih preizkusih in preizkusih ob prevzemu.
Dokumentacija in dopisi v zvezi s postopki ocenjevanja skladnosti morajo biti izdelani v istem jeziku ali istih jezikih, kot je izdelan priročnik z navodili za uporabo zičniske naprave.
Organ za zagotavljanje skladnosti, ki je odgovoren za ocenjevanje, mora imeti nemoten dostop do proizvodnih prostorov, skladisčnih prostorov in po potrebi montaznih prostorov za preizkusanje ter na splosno do vseh prostorov, do katerih mora po njegovem imeti dostop za opravljanje svoje naloge. Proizvajalec mora organu za ugotavljanje skladnosti priskrbeti vse dokumente ali zagotoviti, da se mu priskrbijo vsi dokumenti, ki jih v ta namen zahteva, zlasti načrti in tehnično dokumentacijo v zvezi s podsistemom.
Priglaseni organ, ki je odgovoren za ocenjevanje, mora občasno opraviti kontrole, da bi zagotovili skladnost. Ob vsakem obisku odgovornemu operativnemu nadzorniku predlozi poročilo o kontroli. Nenapovedano sme tudi obiskati proizvodne prostore. Med takimi obiski sme opraviti popolne ali delne kontrole. Sestaviti mora poročilo o obisku in po potrebi odgovornemu operativnemu nadzorniku predloziti poročilo o kontroli. Vsak priglaseni organ mora občasno objaviti ustrezne podatke o vseh vlogah za ocenjevanje, ki jih je prejel, vseh certifikatih o ocenjevanju, ki jih je izdal in zavrnil.
OBVEZNOSTI, PRAVICE IN ODGOVORNOSTI STRANK IZ POGODBE O PREVOZU Z ZIČNISKIMI NAPRAVAMI
Obveznosti, pravice in odgovornost upravljavca zičnic iz pogodbe o prevozu z zičniskimi napravami
Obveznost upravljavca zičniskih naprav
Upravljavec zičniske naprave mora:[47]
o V skladu z obratovalnimi predpisi določiti potrebno osebje za zagotavljanje varnosti in pravilnosti obratovanja,
o upostevati veljavne predpise in v obratovalnih dokumentih vsebovane zahteve ter navodila,
o naročiti dele, ki se hitro obrabijo, rezervne dele in nadomestni material v skladu z navodili vodje obratovanja v kolikor je to predpisano s tehničnimi varnostnimi določbami za gradnjo in obratovanje zičniskih naprav in skrbeti za pripravo primernih prostorov za skladisčenje tega materiala in orodja, kakor tudi za izvedbo tekočih vzdrzevalnih del,
o omogočiti izvedbo vzdrzevalnih del in modernizacij za zagotavljanje varnosti in pravilnosti obratovanja, ki jih zahteva pristojni organ,
o inspektorji sporočiti vsako nesrečo ali drug izredni dogodek, ki je vpliva ali vpliva na varnost in pravilnost obratovanja,
o po potrebi skleniti z lokalnimi pravnimi ali fizičnimi osebami pogodbe, ki le te obvezujejo, da imajo trajno in v zadostnem obsegu na razpolago ustrezno usposobljeno strokovno osebje in sredstva za morebitno resevanje potnikov in za redno izvajanje resevalnih vaj,
o inspektorju redni poročati o začetku in koncu sezone obratovanja,
o ustaviti obratovanje zičnice, če ne razpolagajo z ustrezno strokovno usposobljenim osebjem in to nemudoma sporočiti inspektorju.
Pravica upravljavca zičniskih naprav
Upravljavec zičniske naprave ima pravico določiti splosne prevozne pogoje, obratovalni čas in cenik ter jih javno objaviti na ustreznih mestih. Splosni prevozni pogoji obsegajo določbe o tem, kdo oziroma kaksno blago in pod kaksnimi pogoji se lahko prevaza z zičnisko napravo in kdo oziroma kaksno blago ne, ter kako se morajo osebe vesti na postajah zičniske naprave in pri prevozu. S splosnimi prevoznimi pogoji je potrebno zagotoviti, da osebe upostevajo navodila obratovalnega osebja in da se pri uporabi zičniska neprave obnasajo tako, da je zagotovljeno varno in redno obratovanje in prevoz z zičnisko napravo.[48]
Upravljavec zičniske naprave lahko uporabniku zičniske naprave, kateri je poskodoval zičnisko napravo, zaračuna nastalo skodo. Prav tako lahko posameznikom zaradi njihovih preteklih krsitev pravil vedenja ali uporabljanje zičniskih naprav pod vplivom alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih zdravil ter da ne uposteva pisna navodila in navodila zičniskega osebja, odreče pravico dostopa na zičnisko napravo.
Poleg pravic, ki jih koncesionar za graditev zičniske naprave pridobi na podlagi pravnega posla ali z določbo o omejitvi ali obremenitvi lastninske pravice ima upravljavec pri zagotavljanju varnega obratovanja zičniskih naprav in pri vzdrzevanju teh naprav se naslednje pravice:
o nemoten vstop in prehod preko nepremičnine, ko je to potrebno za redno obratovanje zičniske naprave, njeno vzdrzevanje in preglede,
o odstranjevanje dreves in vej ter druge vegetacije, kakor tudi drugih ovir, v varovalnem pasu zičniske naprave, kakor tudi drugo potrebno ureditev proge zičniske naprave.
Če ni v pogodbi z lastnikom nepremičnine ali v odločbi o omejitvi ali obremenitvi lastninske pravice drugače določeno, mora upravljavce zičniske naprave lastniku nepremičnine povrniti dejansko skodo, ki mu s posegi nastane.
Odgovornost upravljavca zičniskih naprav, da zagotovi varno obratovanje zičniskih naprav
Upravljavec zičniske naprave mora organizirati obratovanje in vzdrzevanje zičniske naprave tako, da je zagotovljena varnost prevoza oseb, varnost ljudi in premozenja v vplivnem območju zičniske naprave kot varnost osebja, zaposlenega pri obratovanju.[50] Obratovanje in vzdrzevanje morata biti prilagojena velikosti, tehničnim lastnostim, kakor tudi tveganjem lokacije, kjer se nahaja zičniska naprava. Upravljavec zičniske naprave je odgovoren za organiziranje obratovanja zičniskih naprav.
Osebje, ki izvaja obratovanje in vzdrzevanje zičniskih naprav, mora imeti strokovno izobrazbo, biti strokovno usposobljeno za delo, ki ga opravlja ter izpolnjevati posebne zdravstvene in psihofizične pogoje. Stevilo osebja mora biti toliksno, da se lahko zagotovi varno obratovanje in vzdrzevanje zičniske naprave. Zdravstvena sposobnost osebja se mora preverjati z rednimi in izrednimi zdravstvenimi pregledi. Psihofizično stanje delavcev se ugotavlja dnevno. Zdravstvene preglede in zdravstveno evidenco opravlja in vodi zdravstveni zavod, ki izpolnjuje predpisane pogoje ter obvesča delodajalca o ugotovitvah glede zdravstvenih sposobnosti osebja za opravljanje del h katerim je razporejeno.
Upravljavec zičniskih naprav mora imenovati vodjo obratovanja in namestnico ali namestnika. Vodja obratovanja je na zičniski napravi, ki jo vodi, odgovoren za varnost obratovanja in vzdrzevanja zičniske naprave, zagotavljanje ustreznih tehničnih zahtev in pogojev, dodeljevanje potrebnega osebja ter tehnično organiziranje obratovanja ob upostevanju okolja zičniske naprave. Posebej je dolzan, da zičniska naprava obratuje varno in da je v dobrem stanju.
Vodja obratovanja ali njegov namestnik sta neposredno predpostavljena vsemu osebju pri obratovanju in vzdrzevanju zičniske naprave. Vodja obratovanja mora izdelati in izvajati navodila za obratovanje, načrt resevanja ( v soglasju z resevalci ), odlok o varnosti pred pozarom in alarmni načrt ob nevarnosti pozara ( v soglasju z gasilci ) ter te dokumente tudi analizirati.
V primerih izrednih dogodkov, ki lahko vplivajo na varnost obratovanja naprave in v primeru nesreče mora vodja obratovanja prijaviti tiste nesreče in dogodke, ki se neposredno nanasajo na zičnisko napravo oziroma njegovo obratovanje. K temu ne sodijo nesreče na smučarskih progah, padci izven območja zičniske naprave. Nemudoma mora telefonsko prijaviti Prometnemu inspektoratu nesreče s smrtno posledico ali tezko poskodbo, izredne dogodke in spremembe v območju zičniske naprave ali na zičniski napravi, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na varnost obratovanja. Najkasneje v treh dneh pisno prijaviti Prometnemu inspektoratu nesreče z lazjo poskodbo. Ob poskodbi osebja je potrebno kopijo posredovati inspektorju za delo. Vse nesreče z poskodbami in vse nesreče ter dogodki, ki so posledica kaznivih dejanj, je potrebno dodatno nemudoma prijaviti tudi policiji.
V primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka, ki lahko varno vpliva na varnost obratovanja mora vodja obratovanja prekiniti. Obratovanje se lahko nadaljuje sele takrat, ko so pomanjkljivosti odpravljene in je zagotovljeno varno obratovanje, najdene napake na zičniski napravi, ki ne vplivajo na varnost obratovanje se po moznosti takoj odpravijo. Po prekinitvi se ponovni zagon začne sele takrat, ko se je vodja obratovanja prepričal, da je zičniska naprava varna in skladna s predpisi za obratovanje. Upravljavec zičniske naprave mora naročiti strokovno tehnični pregled po vsaki poskodbi ali drugem dogodku, ki lahko vpliva na varnost obratovanja ( potres ali druge naravne nesreče ). Vodja obratovanja mora voditi oziroma organizirati vodenje naslednjih dokumentov o poteku obratovanja in vzdrzevanja in sicer dnevnik obratovanaj, evidenčni list vrvi, zapisnik o letnem pregledu, posebne zapiske, knjigo udarcev strele, knjigo varnosti proti pozaru, zapisnik o vaji resevanja in zapisnik o vodenju evidence prizemk.
Obveznosti, pravice in odgovornost uporabnikov iz pogodbe o zičniskem prevozu
Obveznosti uporabnikov zičniskih naprav, da upostevajo predpise, ki se nanasajo na uporabo naprave
Vsak uporabnik zičniske naprave mora upostevati predpise, ki se nanasajo na uporabo naprave in se ravnati po navodilih, predpisih in določbah upravljavca in osebja, ki se nanasajo na pravilno in varno potekanje obratovanja.
Uporabnik naprave mora, če je to le mogoče izvajati vse potrebne varnostne in zasčitne ukrepe za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti drugih oseb, zivali in stvari.
Glede na to, da je tehnologija prevoza z zičnisko napravo taksna, da zahteva aktivno sodelovanje uporabnika, se morajo uporabniki natančno in brez odstopanja ravnati po zapovedih in prepovedih, ki jih posreduje upravljavec in se obnasati tako, da ne ogrozajo drugih uporabnikov in ne povzročajo skode. Tujim osebam, razen tistim, ki imajo dovoljenje ali so prisotni, ker opravljajo po zakonu ali pogodbeno regulirana dela, je prepovedan vstop v postaje.
Uporabniki se morajo ravnati predvsem po naslednjih določbah:
o s svojim sodelovanjem prispevati, da se prevoz odvija pravilno in se obnasati tako, da niso ogrozene druge osebe in da se ne povzroči skoda,
o se na vstopu postaviti na njim določeno mesto,
o če osebje ni prisotno, je dostop na vstopno mesto in vstop v vozilo prepovedan,
o v nobenem primeru spraviti vozilo v nihanje,
o ne sankati iz vozila tudi ob daljsem zastoju,
o izstopno mesto hitro zapustiti v nakazani smeri,
o ne preprečiti vozisča v postajah,
o ne metati stvari iz vozila,
o preprečevati, da bi stvari strlele iz vozila,
o ne kaditi v čakalnicah in v vozilu,
o ne govoriti z osebjem naprave, razen če je to sluzbeno potrebno.
Če potnik nima izkusenj pri
uporabi naprave, mora, če je to potrebno, poiskati pomoč osebja. Osebe s
posebnimi potrebami morajo pred prevozom, če je to potrebno, zahtevati pomoč in
z osebjem uskladiti svoje posebne potrebe. Prevoz otrok brez spremstva je
dovoljeno le takrat, če je otrok večji kot
Če je zaradi poskodbe naprave potrebno resevanje potnikov, se to sporoči preko ozvočenja na stebrih. Potniki morajo počakati na osebje za resevanje in ne smejo posredovati na lastno iniciativo tudi, če bi zaradi posebnih okolisčin kdo lahko to od njih zahteval, tudi glede njihovega lastnega resevanja oziroma skrbi za drugega.
Če se uporabniki ne ravnajo po navedenih določbah, za to odgovarjajo. Morebitne pritozbe potnikov je potrebno nasloviti na upravljavca zičniske naprave.
Pravica uporabnikov zičniskih naprav, da mu upravljavec zičnice zagotovi resevanje iz zičniske naprave
Upravljavec zičniske naprave mora takoj organizirati resevanje ljudi, ki se ponesrečijo ali so ogrozeni na zičniski napravi ali v njenem vplivnem območju ter jim zagotoviti prvo pomoč.[53] Upravljavec zičniskih naprav, razen vlečnic, mora s periodičnimi vajami dokazati, da organizacija resevanja zadosča zahtevam. V primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka na zičniski napravi, mora proizvajalec te naprave o tem nemudoma obvestiti inspektorja za zičniske naprave, v skladu s predpisi pa tudi druge pristojne organe in sluzbe ter narediti pisno poročilo. Organizacijo resevanja iz zičniske naprave v primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka na zičniski napravi predpise minister.
V primeru daljsega zastoja naprave, mora vodja obratovanja ali strojnik o tem nemudoma preko ozvočenja obvesti potnike na napravi in jim sporočilu informacije, ki jih bodo pomirile in jih seznanile s postopki, ki potekajo in tistimi, ki bodo uvedeni ter o potrebnem načinu obnasanja potnikov.[54] Te informacije je potrebno ponavljati toliko pogosto, kot je potrebno. Biti morajo jasne in razumljive tudi, če se posredujejo v slabih vremenskih razmerah ne glede na to, kje se nahaja vozilo.
Vodja obratovanja mora prve pol ure, ki sledijo ustaviti naprave začeti:
o ali z vračanjem vozil z enim od zato razpolozljivih pogonov ali
o s postopkom resevanja na način, kot je del trase predvideno z načrtom resevanja.
Vračanje vozil je dovoljeno le takrat, če delujejo vse za to predvidene varnostne naprave. Če se izkaze za potrebno, je potrebno varnostne naprave delno ali v celoti premestiti. Če varnostne naprave ne delujejo v celoti, je potrebno sprejeti vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo enak nivo varnosti, kot pri obratovanju pod normalnimi pogoji. Pri tem je dovoljeno kontrolo avtomatskih varnostnih naprav nadomestiti z neposredno kontrolo osebja.
Predviden celotni čas za vse postopke ne sme presegati 3,5 ur, pri čemer se začne računati čas z ustavitvijo naprave in trajanja do trenutka, ko zadnji potnik prispe na varno zbirno mesto. Osebje mora med celotnim postopkom resevanja pomagati potnikom, ob tem pa ne sme biti vprasljiva varnost tistih potnikov, ki čakajo na resevanje. Resevalno osebje mora resevalce iz zbirnega mesta spremljati toliko časa, da lahko sami brez nevarnosti zapustijo mesto izrednega dogodka.
Za resevanje potnikov morajo biti v postajah zadostni kompleti naprav za spusčanje po vrvi. Vodenje resevanja je obveznost vodje obratovanja. Vodja resevanja določa o potrebnih ukrepih, izbiri metod resevanja in uporabi naprave v posameznih primerih glede na razmere. Resevanje se izvaja na osnovi načrta resevanja. Osebe, ki se jih resuje, je potrebno spraviti na mesto, iz katerega je omogočen varen dostop do spodnje postaje. V sili se za to uporabi tudi resevalne sani ali druga primerna vozila za resevanje. Resevalne naprave je potrebno po vsaki uporabi očistiti, preveriti uporabnost in njihovo delovanje ter jih shraniti na za to predpisano mesto.
Odgovornost uporabnikov zičniskih naprav, da upostevajo navodila upravljavcev zičnic
Določila za potnike morajo biti prilagojena pogojem obratovanja in napravi, v pisni obliki jih mora izdelati upravljavec.[55] Določila vsebujejo določbe za prevoz potnikov, njihove opreme, njihovo obnasanje ter moznost prevoza zivali in prtljage, povzetek je predstavljen v obliki posterja. Potniki se morajo drzati določenih pravil s strani osebja zičniske naprave. Vsako neupostevanje ima lahko pravne posledice.
Prevoz se izvaja na osnovi prevozne pogodbe ( vozovnice ). Prevozni pogoji prevoza se sestavni del te pogodbe, potnik pa se s tem obveze, da jih bo izpolnjeval. Veljavnost pogojev prevoza je od vstopa potnika v območje naprave do trenutka, ko jo zapusti. Prevoz se lahko izvaja samo takrat, ko je naprava pripravljena za prevoz potnikov, sicer je dostop do naprave prepovedan. Potniki morajo uporabljati opremo primerno pogojem obratovanja.
Izločitev potnikov se lahko zgodi, če se ne drzijo predpisov in določil za prevoz potnikov, ne izpolnjujejo sprejetih določil upravljavca ali osebja ter oseb, ki krsijo javni red.
Informacija o zičniski napravi za potnike morajo biti prosto dostopne, namesčene na vidnem mestu pred dostopom k zičniski napravi ter morajo vsebovati:
o ime zičniske naprave,
o določila za potnike,
o obratovalni čas,
o obvestilne znake.
Te informacija se lahko tudi razsiri z informacijami o smučarskih progah in sprehajalnih poteh. Obratovalni predpis mora vsebovati vrsto in namestitev obvestilnih znakov ( se posebej predpisanih ). Uporaba piktogramov. Zaključek obratovanja naprave za potniski promet je potrebno objaviti ter dostopne poti je potrebno zapreti.
Na postajah zičniske naprave, v njenih vozilih in v vplivnem območju zičniske naprave morajo biti opozorilni napisi glede vedenja oseb, ter svarilni in drugi opozorilni napisi za gibanje v okolici postaje in v vplivnem območju zičniske naprave.[56]
PREDLOG UKREPOV O AFIRMACIJI ZIČNISKEGA PRAVA V SLOVENIJI
Predlog ukrepov na ravni zakonodaje
Zakonodajo, ki opredeljuje področje varnosti javnega prevoza na zičniskih napravah, je v slovenskem pravnem redu potrebno razdeliti na nekaj nivojev in sicer:[57]
Temelji zakon, ki predpisuje osnovna načela gradnje, obratovanje in vzdrzevanja ter inspekcijskega nadzora zičniskih naprav. Na območju Republike Slovenije je v veljavi Zakon o zičniskih napravah za prevoz oseb /ZZNPO/ ( Uradni list RS, st. 126/03 )
Podzakonske akte kot so predpisi, ki natančneje opredeljujejo obravnavano področje ter vsebujejo tudi normative in standarde specifične za zičniske naprave. Na območju Republike Slovenije to področje obravnava Pravilnik o zičnicah in vlečnicah ( Uradni list SRS st. 7/84, 14/84, 16/87 in Uradni list RS st. 7/97, 111/06 ).
Posamezna povsem specifične probleme s področja zičniskih naprav, je mogoče zakonsko opredeliti tudi s pomočjo odredb pristojnega upravnega organa.
V skladu z zakonodajo veljavno na območju Republike Slovenije ( Zakon o organizaciji in delavnem področju ministrstev ( Ur.l. RS st. 71/94 )), področje graditve zičniskih naprav obravnava Ministrstvo za okolje in prostor ter upravne enote v njegovi sestavi. Ministrstvo za okolje in prostor vodi postopke graditve zičnic, upravne enote v njegovi sestavi pa vodijo postopke graditve vlečnic. Za nadzor obratovanja in vzdrzevanja zičniskih naprav je v skladu z določili istega zakona
pristojen Prometni inspektorat Republike Slovenije, ki je organ v sestavi Ministrstva za promet in zveze.
Ko primerjamo vsebino nase zakonodaje z zakonodajami veljavnimi v evropskih drzavah se ugotovijo povsem enake metode, načine in ukrepe za zagotavljanje varnosti na zičniskih napravah vključno z standardi in normativi, ki so specifični za področje zičniskih naprav.
Pri analizi posameznih predpisov in predlaganju sprememb s ciljem posodobitve da:
o Zakon ni preslikava ( uzakonjenje ) obstoječega stanja na področju tehnike in tehnologije zičniskih naprav. Zakon mora biti odprt in mora omogočati gradnjo in obratovanje različnih zičniskih naprav seveda ob zahtevah zagotavljanja varnosti obratovanja sistema. Zakon mora opredeljevati vsa najpomembnejsa področja in elemente varnosti.
o Uporaba zičniskih naprav kot sistema javnega potniskega prometa spada med načine javnega prevoza z nizjim področjem sprejemljivega rizika, kjer je nivo lastne odgovornosti uporabnika dokaj nizka. Hkrati se je potrebno zavedati, da mora uporabnik upostevati vsa navodila upravljavca ( tako pisna - na sporočilih, kot ustna ). Odstopanje obnasanja uporabnikov od navodil upravljavca ne more biti samo v odgovornost upravljavca zičniske naprave.
Predlog ukrepov na ravni Ministrstva za promet in zveze
Predlog ukrepov na ravni usmeritve razvoja zičniskega prometnega sistema
Predlog razvoja zičniskega sistema RS je izdelan v dveh časovnih prerezih in sicer do in po letu 2010. Predvsem v prvem časovnem obdobju do leta 2010 bo potreba po ukrepanju s strani drzave velika in nujna. Ocenjuje se, da se bo do leta 2010 razvoj omejil na obstoječe sportno turistične centre s ciljem vzpostavljanja funkcionalne celote gospodarskih enot sposobnih prezivetja. Nadaljnji razvoj po letu 2010 bo predvidoma odvisen od takrat prevladujočih trznih zakonitosti.[58]
Splosne usmeritve razvoja zičniskega prometnega sistema RS so:
o Potrebno je vzpostaviti zakonodajo skladno s smernicami EU za področje organiziranja in izvajanja zičniskega prometa ter tehniske normative (specifikacije ) v skladu s CEN normami.
o Delovanje naprav zičniskega prometnega sistema, ki izvajajo javni potniski promet, ki je predmet javnega interesa, je potrebno zagotoviti z vključevanjem Ministrstva za promet in zveze.
o Delovanje naprav, ki so gospodarskega interesa s sinergijskimi učinki na druge dejavnosti v prostoru je potrebno zagotoviti z vključevanjem Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem.
o Za usklajen demografski razvoj predvsem na področjih, ki so demografsko ogrozena je potrebno vključiti Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za delo in druzino.
o Potrebna je racionalizacija postopkov planiranja, gradnje in vzdrzevanja zičniske infrastrukture s pripadajočimi napravami, objekti in povrsinami s ciljem zagotavljanja učinkovitega razvoja gospodarske dejavnosti na tem prostoru.
Planske usmeritve so:
o Razvoj sportno turističnih centrov s pripadajočo prometno, turistično, sportno in komunalno infrastrukturo se v Republiki Sloveniji v obdobju do leta 2010 omeji na obstoječe sportno turistične centre.
o Izvede se obnova ( zamenjava ) obstoječih zičniskih naprav zaradi:
o doseganja tehniske in tehnoloske primerljivosti,
o usklajenosti kapacitete zičniskega sistema s kapaciteto smučisč.
o Izvedejo se potrebni ukrepi za zagotavljanje dostopnosti in prometne varnosti na dostopnih cestah.
o Siritve obstoječih sportno turističnih centrov se planirajo v obsegu uravnotezenja in zagotavljanja evropsko primerljive ponudbe.
o Razvoj obstoječih sportno turističnih centrov se izvaja skladno z načeli trajnostnega regionalnega razvoja in varovanja naravnega okolja, saj je zičniski promet v planinskem okolju ekolosko sprejemljivejsi od katerega koli drugega prometnega podsistema, saj zavzame najmanj prostora, pogon je ekolosko najmanj obremenjujoč, eksterni stroski, ki pri prevozu nastajajo so najnizji, prevoznost pa je tudi v tezkih zimskih razmerah praktično vedno mozna.
o Razvoj obstoječih sportno turističnih centrov je potrebno načrtovati skladno z razvojem vsem dejavnosti preko celotnega leta ( usklajeno načrtovanje letne in zimske ponudbe ).
o Boljsi izkoristek obstoječih zičniskih sistemov je potrebno dosegati z intenzivnejsim razvojem turistične infrastrukture, ki omogoča razvoj stacionarnega turizma.
o S ciljem zagotavljanja mednarodne trzne konkurenčne sposobnosti je potrebno vzpodbujati fizično in trzno povezovanje obstoječih sportno turističnih centrih.
o Na področjih, kjer je turizem v planskem obdobju dominantna gospodarska dejavnost je potrebno zagotoviti ustrezno turistično in prometno infrastrukturo.
o Razvoj lokalnih sportno turističnih centrov je potrebno uskladiti potrebam lokalnih skupnosti ter zahtevam izvajanja predsolske in solske obvezne in interesne sportne vzgoje.
Pomen in moznosti financiranja razvoja slovenske zičniske infrastrukture
Za financiranje turizma, za pospesevanje turistične dejavnosti kot strateske razvojne priloznosti Slovenije je potrebno zagotoviti zadostne in nemotene vire financiranja, oziroma zagotoviti dovolj sredstev za doseganje načrtovanih ciljev. Glede na naso čedalje večjo odvisnost od svetovnega turističnega trga, so cilji dolgoročnega razvoja nasega turizma dosegljivi le, če bomo obnovili obstoječo in zgradili novo turistično infrastrukturo.[59]
Razvoj turizma ustvarja priloznost, ki ugodno vplivajo na celoten ekonomski, socialni in prostorski razvoj drzave. Turizem je za Slovenijo razvojna priloznost tudi zato, ker lahko različni proizvodi zaradi svoje kakovosti in omejene količine dosezejo ustrezno ceno le s pomočjo izvoza na domačih tleh, to je z direktno prodajo turistom iz tujine. Taka prodaja je zelo dragocen in pomemben vir dohodka zasebnega in javnega sektorja. To je bistvena ekonomska prednost, ki jo ustvarja turizem, in zato ga razvite drzave spodbujajo na različne načine.
Dejstvo je, da lahko samo z ustreznimi vlaganji v turistično infrastrukturo oblikujemo tak turističen proizvod, ki ga bomo lahko trzili vsaj 10. mesecev na leto, kar je bistven pogoj za doseganje rentabilnosti posamezne investicije in razvoja turizma na nacionalni ravni.
Z vlaganji v posodobitev obstoječih zičniskih naprav in v nove nastanitvene kapacitete bi ustvarili pogoj za dosego tega cilja. Smučarska sredisča bi bila tako bolje pripravljena v času konic ( večje kapacitete - manjse vrste ), kapacitete pa bi bile zasedene tudi v času normalnega povprasevanja - skozi vso sezono. Vse to pa zahteva dodatna vlaganja v spremljevalno infrastrukturo ( gostinstvo, trgovina, servisi ).
Za smučarje in druge uporabnike zičnic je treba - če ze niso na razpolago - ustvariti zadostne gostinske zmogljivosti. Izbiri lokacije in vrste obrata mora biti posvečena posebna pozornost. V večjih smučarskih območjih je zazeleno ponuditi sirok spekter gostinskih moznosti ( hladni prigrizki, bifeji, samopostrezne restavracije, klasične restavracije, gorske koče ). Kapaciteta gostinskih obratov mora biti v skladu s povprasevanjem. Stevilo sedezev v restavracijah smučarskega območja naj bi pravilo znasala 15 - 20 odstotkov obiskovalcev pri polni zasedenosti zičnic ( dnevna kapaciteta ).
Ukrepe za doseganje zastavljenih ciljev vidimo v strateski odločitvi drzave za razvijanje in pospesevanje turizma, saj je drzava subjekt, ki mora bistveno prispevati k usklajenemu razvoju turistične dejavnosti v obliki različnih:
o spodbud,
o olajsav ( davčne olajsave ),
o subvencij ( direktne subvencije, subvencionirana obrestna mera ) in
o drugih instrumentov (drzavne garancije, primerljivi pogoji kreditiranja).
Sredstva za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture se namenjajo za spodbujanje investicij na turističnem območju in to za investicije v:
o zičniske naprave in dodatno zasnezevanje smučisč,
o turistično infrastrukturo, namenjeno izboljsanju gostinske ponudbe,
o turistično infrastrukturo, namenjeno razvoju turizma na podezelju,
o mladinska prenočisča,
o sportno - rekreativne objekte in naprave, pretezno namenjene turistom,
o izkorisčanje termalnih vod za razvoj turizma,
o kongresni turizem.
Finančna sredstva v Sloveniji so se vedno predraga, da konkurenca razpolaga z več in cenejsimi viri financiranja. Za zagon razvoja je potrebnih več sredstev - tudi nepovratnih. Največji poudarek zato dajemo področju povezovanja in sodelovanja gospodarskih subjektov javnega in zasebnega sektorja, ter področju zagonskih sredstev za investicijo v obnovo in izgradnjo. Z uresničitvijo tega bi zagotovili razvoj slovenskih smučarskih centrov do ravni razvitosti sosednjih smučarskih centrov v Evropski Uniji. Nasa smučarska sredisča bi tako postala konkurenčna razvitim evropskim smučarskim sredisčem.
Predlog ukrepov na ravni upravljavcev zičniskih naprav
V Sloveniji deluje zdruzenje slovenskih zičničarjev - GIZ. Dejavnost zdruzenja je predvsem povezovanje z gospodarskimi dejavnostmi med članicami v obliki poslovnega, propagandnega, posvetovalnega in izobrazevalnega značaja. Glede na strokovno sposobnost članic lahko njihovim članom nudijo celoten inzeniring na področju razvoja zičničarstva in pomoč pri organiziranju sole smučanja.[60]
Cilji zdruzenja so:
o utrjevanje ugleda slovenskih smučarskih sredisč,
o uresničevanje poslovnih interesov na področju dejavnosti zičničarstva,
o pospesevanje stroke, izobrazevanja in izpopolnjevana na tem področju,
o razvoj kakovosti zičničarskih storitev,
o skupno zavarovanje turistov ( smučarjev ),
o uveljavljanje poslovnih pravil na tem področju,
o pospesevanje trzenja in aktivna promocija turistične ponudbe,
o pospesevanje razvoja turizma in povezovanje ter sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini.
Programske usmeritve, ki se bodo izvajale preko GIZ - ZSZ:
o sodelovanje na projektih z enakimi zdruzenji v tujini, predvsem v članstvu O.I.T.A.F. ( Mednarodna organizacija za zičniski promet ),
o sodelovanje z resornimi Ministri in GZS,
o sodelovanje z zavarovalnicami Slovenije,
o razvoj dejavnosti, razvojni in poslovni načrti za posamezne sklade,
o pospesevalni, razvojni in poslovni projekti za posamezne centre,
o javni razpisi, doma in v tujini za pospesen razvoj gospodarske panoge,
o in druge aktivnosti s področja zičničarstva in pripadajočih dejavnosti.
Pravna praksa
Pravna praksa v Republiki Sloveniji na področju zičniskega prometa, v primeru nesreče na zičniski napravi, ni ustrezno usposobljena. V postopkih sodelujejo izvedenci, ki niso primerno usposobljeni za to delo.
Zelo pomembno bi bilo, da bi se vzpostavilo novo področje, kjer bi se izvedenci primerno izobrazevali in usposabljali na osnovi sodne prakse z Evropsko Unijo.
SKLEP
Uporaba vrvi v transportu raznih predmetov in ljudi je ze zelo stara, o čemer pričajo stevilni zgodovinski viri. Verjetno je bila prva uporaba vezana na vlečenje bremen po tleh, kasneje pa so razvili sisteme, kjer je vrv prevzela tudi nosilno vlogo. Razvoj vlečnic je omogočil tudi razvoj smučarskih sredisč, ki so bili dostopni z javnimi ali osebnimi prevoznimi sredstvi.
Da bi se lahko zičniski promet podrobno objasnil, je pomembno, da poznamo pojme kot so promet, zičniski promet in zičniski transport. Promet zadovoljuje potrebe človeka in je vedno prisoten v prostoru in vremenu. Zičniski promet se izvaja z zičniskimi napravami, s katerimi se označujejo vsa vrvna prevozna sredstva. Spada med najvarnejse in med ekolosko najbolj sprejemljive vrste prometa, saj je izredno tih in ne proizvaja izpusnih plinov. Zičniski transport ob pomoči zičniske infrastrukture in suprastrukture proizvaja transportne storitve oziroma prenasa, premesča, vleče, transportira predmet premesčanja ( potnike ) z enega kraja na drugi kraj.
Zičniske naprave, postavljene na kraju obratovanja, se uporabljajo za prevoz oseb v vozilih ali vlečnih napravah, ki jih nosijo in/ali vlečejo vrvi, namesčene vzdolz vozne trase. Sem spadajo vzpenjače, vlečnice, kabinske in nihajne zičnice ter sedeznice. Vzpenjače so namenjene za transport pri velikih visinskih razlikah. Nihalne zičnice so najbolj pogoste zičnice, katere so postavljene na lokacijah, kjer je neugoden teren in velike visinske razlike. Kabina je namenjena za prevoz potnikov. Krozne zičnice se uporabljajo na poloznejsih terenih. Vlečnice s pomočjo transportne vrvi in vlečnih elementov vlečejo smučarje po vlečni poti.
Posebno funkcijo za zičniske naprave imajo vozila in vrvi. Vozila omogočajo, da se potniki lahko prevazajo z zičnicami. Vozila so raznovrstna in prirejena vsakemu tipu zičnic posebej, zlasti glede načina vstopanja in izstopanja. Vrvi so osnovni nosilni elementi zičniskih sistemov. Njihova trdnost je nedvomno najpomembnejsi člen v
verigi vplivov, s katerimi je določena zanesljivost in varnost obratovanja. Vrvi so za varnost prometa na zičnicah izrednega pomena.
Vloga transporta v gospodarstvu je večstranska. Transport je pomemben gospodarski dejavnik, saj je konkurenčnost celotnega gospodarstva močno odvisna od učinkovitega transportnega sistema. Bistven je tudi dejavnik prostorske delitve dela. Vsako gospodarstvo mora najbolje izkoristiti svoje naravne pogoje ( vire surovin, energijo ) ter smotrno zaposlovati delavno silo na posameznih področjih. Glede na pomembno vlogo transporta v narodnem gospodarstvu ga je treba razvijati celovito in vzporedno z drugimi gospodarskimi dejavnostmi.
Kakovost transporta sestavlja niz elementov, ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. Ti elementi so hitrost, varnost, mnozičnost, rednost, točnost, pogostost, dostopnost in udobnost. Vsako gospodarstvo zahteva varen, hiter, mnozičen, reden in točen transport. Vsaka posamezna vrsta transporta imajo svoje specifične značilnosti in karakteristike. Poznamo pomorski, zelezniski, cestni, zračni, postni, telekomunikacijski, rečni, jezerski, kanalski, cevovodni, zičniski, mestni, vesoljski in taksi transport.
Za nemoteno delovanje zičniskega transporta je pomembna infrastruktura, suprastruktura, eksploatacija in vzdrzevanje zičniskega sistema. Vsaka drzava ima svoja pravna pravila in tako ima tudi Slovenija določene zakone, katere je potrebno poznati, da bi se zičniski promet odvijal nemoteno in varno. Zelo pomembni so harmonizirani standardi, kateri je evropski tehnični standard, ki ima poseben postopek in uposteva temeljne zahteve, ki so predeljene v evropski Direktivi 2000/9/EU.
Zičniske naprave načeloma obratujejo v povezavi s turizmom, zlasti v gorskih območjih, kar ima pomembno vlogo v gospodarstvu zahtevnih regij in postaja vse pomembnejsi dejavnik v trgovinskih bilancah drzav članic. Zičniske naprave za prevoz oseb so naprave, sestavljene iz več sestavnih delov, konstruirane, izdelane, montirane in dane v obratovanje, da bi z njimi prevazali osebe.
Temeljni zakon na področju varnosti prevoza potnikov z zičniskimi napravami predstavlja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta Evropske Skupnosti 2000/9/EU. Cilji Direktive je zagotavljanje varnosti potnikov in prostega prometa komponent zičniskih naprav s pomočjo harmoniziranih zahtev. Varnost oseb in uresničevanje skupnega trga sta osnovna cilja politike Evropske Unije.
Zakon o zičniskih napravah za prevoz oseb določa zahteve glede varnosti konstrukcije zičniskih naprav, pogoje za graditev zičniskih naprav, zahteve glede načina in varnosti obratovanja zičniskih naprav, pogoje javnega prevoza oseb po zičniskih napravah in gospodarske javne sluzbe tega prevoza ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.
Za vsako načrtovano zičnisko napravo, podsistem ali varnostni sklop, se izdela varnostna analiza, ki zajema vse varnostne vidike sistema in njegove okolice v zvezi s projektiranjem, izvedbo in obratovanjem zičniske naprava. Varnostna analiza omogoča na podlagi preteklih izkusenj prepoznati verjetna tveganja, do katerih lahko pride med obratovanjem. Na osnovi rezultatov varnostne analize se izdela varnostno poročilo, katero je povzetek nevarnosti in nevarnih dogodkov pri obratovanju.
Za graditev zičniske naprave mora investitor pridobiti koncesijo za graditev. Za vlečnico podeli občina, za vse ostale naprave podeli Republika Slovenija. V vlogi mora vlagatelj navesti predvideno lokacijo zičniske naprave, njene tehnične značilnosti in zmogljivosti, namen uporabe in način obratovanja in vse druge podatke, iz katerih je mogoče ugotoviti utemeljenost načrtovane graditve zičniske naprave.
Da se preveri izpolnjevanje temeljnih varnostnih zahtev, se izvaja presoja skladnosti varnostnih sklopov. Preden se določen varnostni sklop da v promet mora proizvajalec predloziti varnostni sklop v postopek presoje skladnosti in na varnostni sklop namestiti znak skladnosti CE, kateri mora biti na vidnem mestu in sestaviti izjavo o skladnosti.
Ko primerjamo vsebino nase zakonodaje z zakonodajami veljavnimi v evropskih drzavah ugotovimo povsem enake metode, načine in ukrepe za zagotavljanje varnosti na zičniskih napravah vključno z standardi in normativi, ki so specifični za področje zičniskih naprav.
Upravljavec zičniske naprave mora organizirati njeno obratovanje in vzdrzevanje tako, da je zagotovljena varnost prevoza oseb, varnost ljudi in premozenja v vplivnem območju zičniske naprave kot varnost osebja, zaposlenega pri obratovanju. Osebje, ki izvaja obratovanje in vzdrzevanje zičniskih naprav, mora imeti strokovno izobrazbo, biti strokovno usposobljeno za delo, ki ga opravlja ter izpolnjevati posebne zdravstvene in psihofizične pogoje. V primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka, ki lahko varno vpliva na varnost obratovanja, mora vodja obratovanja prekiniti. Obratovanje se lahko nadaljuje sele takrat, ko so pomanjkljivosti odpravljene in je zagotovljeno varno obratovanje. Upravljavec zičniske naprave mora takoj organizirati resevanje ljudi, ki se ponesrečijo ali so ogrozeni na zičniski napravi ali v njegovem vplivnem območju ter jim zagotoviti prvo pomoč.
Vsak uporabnik zičniske naprave mora upostevati predpise, ki se nanasajo na uporabo naprave in se ravnati po navodilih, predpisih in določbah upravljavca in osebja, ki se nanasajo na pravilno in varno potekanje obratovanja.
Sorazmerna nerazvitost zičniskega prometnega podsistema RS je posledica dosedanjega nerazumevanja njegove vloge in pomena v okviru enovitega prometnega podsistema in predvsem v okviru gospodarskega sistema RS, kjer predvsem v okviru turistične ponudbe predstavlja osnovno infrastrukturo za izvajanje dejavnosti sportno rekreacijskih centrov tekom celotnega leta. Dosedanji razvoj zičniskega prometnega podsistema RS je bil prepusčen iznajdljivosti posameznikov, pomemben vpliv pa so imeli tudi postopki denacionalizacije.
V Republiki Sloveniji imamo realne moznosti sonaravnega in trajnostnega razvoja gorskega turizma, ki se ga lahko ustvarimo oziroma pospesimo s pravilno usmerjeno izgradnjo zičniske infrastrukture s smučisči kot osnovo za razvoj ostalih dejavnosti. Zičniske naprave omogočajo, da lahko vse gospodarske in druge dejavnosti razvijamo v dolini, kjer so pogoji gradnje turističnih in drugih kapacitet ugodnejsi, vplivi na okolje pa manjsi. Z izgradnjo zičniskih sistemov omogočamo razvoj tako poletnega, kakor tudi zimskega turizma tudi na tistih območjih, ki so demografsko ogrozena in nimajo drugih razvojnih moznosti ali so njihove razvojne moznosti omejene. Zičnice in smučisča so praviloma speljani v neposredni blizini kmetij, kar omogoča večnamensko rabo povrsin, domačinom pa boljse moznosti prezivetja in pridelavo ter prodajo ekolosko pridelane hrane.
Na področju zičničarstva je nujno natančneje opredeliti njegovo stratesko vlogo v gospodarskem sistemu drzave, regije in posamezne lokalne skupnosti ter tudi s pomočjo drzave zagotoviti enakomeren trajnostni razvoj te dejavnosti, zato je potrebno:
Zelo pomembno bi bilo, da bi se pravna praksa v Republiki Sloveniji usposobila in da bi v postopkih sodelovali izvedenci, ki bi bili ustrezno izobrazeni in usposobljeni.
LITERATURA
1.) KNJIGE
2.) ČLANKI
3.) OSTALI VIRI
SEZNAM TABEL
Stran
Tabela 1: Presoja skladnosti varnostnih sklopov.. 535g62f .. 59
SEZNAM FOTOGRAFIJ
Stran
Fotografija1: Vzpenjača.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 18
Fotografija 2: Nihajna zičnica.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 20
Fotografija 3: Krozno kabinska zičnica - dvovrvna.. 535g62f .. 21
Fotografija 4: Krozno kabinska zičnica - enovrvna.. 535g62f .. 22
Fotografija 5: Sedeznica - vklopljiva.. 535g62f .. 535g62f .. 22
Fotografija 6: Sedeznica - fiksna.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 23
Fotografija 7: Vlečnica.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 23
SEZNAM LOGOTIPOV
Stran
Logotip 1: Znak skladnosti CE:.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 58
Horvat, L.: Osnove cestovnega prava, Sveučiliste u Zagrebu, Fakultet prometnih znanosti, Zagreb, 1998, str. 35
Jakomin, L., Zelenika, R., Medeot, M.: Tehnologija prometa in transportni sistemi, Fakulteta za pomorstvo in promet, Portoroz, 2002, str. 20 - 25
Zelenika, R.: Prometni sustavi . tehnologija - organizacija - ekonomika - logistika - menadzment ., Ekonomski fakultet u Rijeci, Rijeka, 2001, str. 321
Tezak, S., Jazbec, S.: Implementacija modernih varnostnih sistemov zičniskih naprav, 2.kongres, Transport- promet- logistika, Zbornik, Portoroz, str. 516
Sever, D.: Varnost na zičnicah ter nekatera izhodisča za harmonizacijo zakonodaje s področja zičniskega prometnega sistema v procesu priblizevanja zakonodaji EU, 2. kongres, Transport -promet -logistika, Zbornik, Portoroz, 2000, str. 269
Ogorelc, A.: Mednarodni transport in logistika, Ekonomsko - poslovna fakulteta, Maribor, 2004, str. 17
Potrč, I., Tezak, S., Bedrač, G., Sever, D.: Zakonodaja in standardizacija na področju varnosti obratovanja zičničarskega sistema RS, Seminarsko gradivo, Ljubljana, 2006
Vodič za uporabo Direktive 2000/9/EU z dne 20. marca 2000 o zičniskih napravah za prevoz oseb, Evropska komisija, Generalni direktorat za podjetnistvo, junij 2005, str. 38 - 39
Lipičnik, M., Sever, D.: Zičnice v Sloveniji - kako naprej?, 2. kongres, Transport-promet-logistika, Zbornik, Portoroz, 2000, str. 99, 100
https://www.mzp.gov.si, ( 11.04.2006 )
https://www.slo-skiing.net, ( 15.04.2006 )
|
