ALTE DOCUMENTE
|
|||||||||
FAKULTETA ZA GRADBENISTVO
Promet
POMEMBNOSTI PRAVNIH PREDPISOV V ZIÈNISKEM PROMETU
DIPLOMSKO DELO
MARIBOR, april 2007
FAKULTETA ZA GRADBENISTVO
Promet
POMEMBNOSTI PRAVNIH PREDPISOV V ZIÈNISKEM PROMETU
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. sc. Ratku Zeleniki in komentorju izred. prof. dr. Drago Severju, za pomoè in vodenje pri izdelavi diplomskega dela.
Posebna zahvala velja tudi mojim starsem, ki sta mi omogoèila studij ter mi dajali oporo in pomoè.
PREDGOVOR
Ziènièarstvo ima v svetu ze zelo dolgo tradicijo, saj je bilo premagovanje ovir in transporta blaga z vrvjo poznano ze v prazgodovini. Svoj razcvet je ziènièarstvo kot dejavnost zaèelo dozivljati v 20. stoletju, ko je zaradi atraktivnosti gorske pokrajine zaèel razvijati gorski turizem, da bi ljudem olajsali dostop do najzanimivejsih toèk.
Za diplomsko nalogo z naslovom Pomembnosti pravnih predpisov v zièniskem prometu, sem se odloèila, ker sem zelela podrobneje raziskati in spoznati to vejo prometa. Raziskala sem zakonodajo o zièniskem prometu in podala predloge ukrepov o afirmaciji zièniskega prava v Sloveniji.
Varnost v prometu je tematika, ki spremlja sodobnega èloveka na vsakem koraku in tako smo vsi uporabniki zièniskih naprav odvisni od varnosti na zièniskih napravah. Da bi se izognili nevarnostim na zièniskih napravah, je potrebno, da vsak uporabnik uposteva vsa navodila upravljavca zièniske naprave in pozna zakonodajo, ki opredeljuje podroèje varnosti javnega prevoza na zièniskih napravah.
Da bi se zièniski promet uèinkovito razvijal, je potrebna racionalizacija postopkov planiranja, gradnje in vzdrzevanja zièniske infrastrukture s pripadajoèimi napravami, objekti in povrsinami s ciljem zagotavljanja uèinkovitega razvoja gospodarske dejavnosti na tem prostoru in zato je potrebno zagotoviti zadostne in nemotene vire financiranja, oziroma zagotoviti dovolj sredstev za doseganje naèrtovanih ciljev.
POMEMBNOSTI PRAVNIH PREDPISOV V ZIÈNISKEM PROMETU
Kljuène besede: Promet, transport, zièniski promet, zièniski sistem, zièniska naprava, ziènisko pravo
UDK: 656.35:347(043.2)
POVZETEK
Zièniski promet ima kot podsistem prometnega sistema specifièno vlogo in pomen, saj ziènice zadovoljujejo prometne potrebe dveh visinsko zelo razliènih toèk v prostoru. Zièniski prometni sistem je del enovitega prometnega podsistema, ki s pomoèjo posebnih prilagojenih tehnologij omogoèa in zagotavlja mobilnost potnikov in tovora na tezko dostopnih gorskih podroèjih.
Da bi se zièniski promet odvijal varno, je pomembno, da poznamo zakonitosti v zièniskem prometu, kajti tako bi se lahko izognili neugodnim problemom, kateri bi se lahko v nasprotnem primeru zgodili.
THE IMPORTANCE OF LAW REGULATIONS IN CABLEWAY TRAFFIC
Key words: Traffic, transport, cableway traffic, cableway system, cableway device, cableway law,
UDK: 656.35:347(043.2)
SUMMARY
Cableway traffic as a subsystem of traffic system has specific role and meaning as cableways satisfy the traffic needs of two differently altitude points in space. Cableway traffic system is a part of homogeneous traffic subsystem that enables and assures the mobility of passengers and cargo on heavy approachable mountain areas with specially adapted technologies.
The main purpose and aims of the research in diploma is to study out lawfulness in cableway taffic. The research contains theoretical characteristics about traffic and cableway traffic described through important peculiarities of transport, traffic and cableway law up to international and Slovenia law sources of cableway traffic. Responsibilities and rights of contract parties for cableway transport are defined whereas contracts about cableways and its transport are separately defined. The final part contains proposals for ratification of cableway law in Slovenia on the legislative level from Ministry of transport and union, manager of cableway device and lawful practice.
For the cableway traffic safety it is important to be acquainted with lawfulness in cableway traffic. That is the way to avoid inconvenient ptoblems that could otherwise take place.
KAZALO
Stran
PREDGOVOR.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . III
POVZETEK.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. IV
SUMMARY.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . V
UVOD.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 1
Problem, predmet in delavna hipoteza raziskovanja 1
Namen in cilji raziskovanja.. 535g62f .. 535g62f . 2
Znanstvene metode.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 3
Struktura dela.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 3
TEORETIÈNE ZNAÈILNOSTI O PROMETU IN ZIÈNISKEM PROMETU 5
Definiranje pojmov: Promet in zièniski promet 5
Elementi proizvodnje prometnih storitev.. 535g62f . 10
Sredstva za delo.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 11
Predmet dela.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 12
Delo.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 13
Pomembnejse znaèilnosti zièniskega prometa 13
Razvoj ziènic.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 13
Ziènièarstvo v Sloveniji.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 15
Vrste zièniskih naprav.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 16
Razdelitev zièniskih naprav.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 24
Zièniski sistemi.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 25
POMEMBNA OBELEZJA TRANSPORTA, PROMETA IN ZIÈNISKEGA PRAVA.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 28
Teoretiène znaèilnosti transporta.. 535g62f . 28
Pomen, razvoj in znaèilnosti transporta.. 535g62f .. 535g62f . 28
Vrste transporta.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 32
Specifiène karakteristike zièniskega transporta in prometa 34
Zièniska infrastruktura.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 34
Zièniska suprastruktura.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 34
Eksploatacija in vzdrzevanje zièniskega sistema.. 535g62f .. 35
Pravo zièniskega transporta in prometa.. 535g62f . 36
Harmonizirani standardi.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 37
MEDNARODNI IN SLOVENSKI PRAVNI VIRI ZIÈNISKEGA PROMETA 40
Mednarodni pravni viri zièniskega prometa 40
Cilji direktive 2000/9/EU.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 42
Slovenski pravni viri zièniskega prometa.. 535g62f 49
Zièniske naprave za prevoz oseb.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 49
Varnost konstrukcije zièniskih naprav.. 535g62f .. 535g62f . 51
Graditev zièniskih naprav.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 53
Uredba o koncesiji za obstojeèe ziènice.. 535g62f .. 535g62f .. 56
Presoja skladnosti varnostnih sklopov in podsistemov zièniske naprave 57
OBVEZNOSTI, PRAVICE IN ODGOVORNOSTI STRANK IZ POGODBE O PREVOZU Z ZIÈNISKIMI NAPRAVAMI.. 535g62f 61
Obveznosti, pravice in odgovornost upravljavca ziènic iz pogodbe o zièniskih napravah.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 61
Obveznost upravljavca zièniskih naprav.. 535g62f .. 535g62f 61
Pravica upravljavca zièniskih naprav.. 535g62f .. 535g62f . 62
Odgovornost upravljavca zièniskih naprav, da zagotovi varno obratovanje zièniskih naprav 63
Obveznosti, pravice in odgovornost uporabnikov iz pogodbe o zièniskem prevozu.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 65
Obveznosti uporabnikov zièniskih naprav, da upostevajo predpise, ki se nanasajo na uporabo naprave.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 65
Pravica uporabnikov zièniskih naprav, da mu upravljavec ziènice zagotovi resevanje iz zièniske naprave.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 67
Odgovornost uporabnikov zièniskih naprav, da upostevajo navodila upravljavcev ziènic 68
PREDLOG UKREPOV O AFIRMACIJI ZIÈNISKEGA PRAVA V SLOVENIJI 70
Predlog ukrepov na ravni zakonodaje.. 535g62f 70
Predlog ukrepov na ravni Ministrstva za promet in zveze 72
Predlog ukrepov na ravni usmeritve razvoja zièniskega prometnega sistema 72
Pomen in moznosti financiranja razvoja slovenske zièniske infrastrukture 74
Predlog ukrepov na ravni upravljavcev zièniskih naprav 76
Pravna praksa.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 77
SKLEP.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 78
LITERATURA.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 83
SEZNAM TABEL.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 85
SEZNAM FOTOGRAFIJ.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f . 86
SEZNAM LOGOTIPOV.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 87
UVOD
Zièniski prometni podsistem ima v okviru enovitega prometnega sistema specifièno vlogo in pomen, saj omogoèa in zagotavlja dostopnost do krajev, kjer drugi prometni podsistemi zaradi specifiènosti reliefa ter prometne naloge tehnolosko ne morejo opravljati.
Analiza stanja varnosti zièniskega prometa v zadnjih 50 - tih letih v Sloveniji je pokazala, da spada zièniski prometni sistem med najbolj varne prometne podsisteme.
Hiter razvoj ziènic v turistiène namene, predvsem smuèarske, vsiljuje razmisljanje, da pod pojmom »ziènice« razumemo predvsem ziènice, ki jih uporabljajo v turistièno - rekreacijske ponudbe. Dejansko se to vrstne ziènice le tehnièni pripomoèki za intenzivnejse korisèenje smuèisè ter se morajo zato obravnavati skupaj z smuèisèi. Za veèino teh ziènic, predvsem pa za vse vleènice, je znaèilno, da so vezane samo na zimsko sezono, ko snezne razmere omogoèajo smuèanje.
Problem, predmet in delavna hipoteza raziskovanja
V sklopu navedenega se pojavlja problem raziskovanja - na stevilnih visoko strokovnih solah in fakultetah se prouèuje prometno pravo in v okviru njega pravo zièniskega prometa, ter se v praksi uporabljajo pravna pravila taksnega prava, se ugotavlja, da je nivo znanja, ki ga imajo studenti, operativni, kreativni menedzerji pod potrebnim minimumom. Posledice nepoznavanja in neprimerne uporabe pravnih pravil zièniskega prometa so negativne.
Izhajajoè iz definiranega problema raziskovanja izhaja tudi predmet raziskovanja - raziskati je potrebno aktualne teoretiène in praktiène pomembnosti pravnih
predpisov v zièniskem prometu ter predlagati odgovarjajoèe resitve, ki bi omogoèale resevanje varnosti v zièniskem prometu.
Glede na kompleksnost problema in predmeta raziskovanja je potrebno definirati delovno hipotezo - z spoznanji o sistemu zièniskega prometa, s pravnimi pravili je mogoèe konkretno regulirati pravne odnose, udelezencev, ki sodelujejo v zièniskem prometu.
Namen in cilji raziskovanja
Namen in cilje raziskovanja lahko neposredno povezemo s problemom in pripadajoèim predmetom raziskovanja, saj zahtevajo raziskovanje in reguliranja pravnih odnosov v zièniskem prometu, za njegovo varno in uspesno razvijanje, upostevajoè predpisana pravila pristojnih organov.
Raziskovati je potrebno pojma promet in zièniski promet. Opredeliti elemente proizvodnje prometnih storitev in pomembnejse znaèilnosti zièniskega prometa.
Pojavljajo se vprasanja katera so pomembna obelezja transporta, prometa in zièniskega prava, katere so teoretiène znaèilnosti transporta in specifiène karakteristike zièniskega transporta in prometa. Prav tako se pojavlja vprasanje kaj je pravo zièniskega prometa ter kaj so harmonizirani standardi.
Podati je potrebno mednarodne in slovenske pravne vire v zièniskem prometu. V mednarodnih pravnih virih se poda Direktiva 200/9/EU in njeni cilji. V slovenskih pravnih virih, se pojasnjujejo zièniske naprave za prevoz oseb, varnost konstrukcije zièniskih naprav, graditev zièniskih naprav, presoja skladnosti varnostnih sklopov in podsistemov zièniske naprave, varnostni elementi zièniskih naprav, podsistemi, naprave, zasèitni ukrepi zièniskih naprav.
Odgovoriti je potrebno tudi na vprasanje, katere so obveznosti, pravice in odgovornosti strank iz pogodbe o prevozu z zièniskimi napravami. Posebnega pomena so obveznosti, pravice in odgovornosti ziènic iz pogodbe o zièniskih napravah ter uporabnikov iz pogodbe o zièniskem prevozu.
Nazadnje je potrebno podati predloge ukrepov o afirmaciji zièniskega prava v Sloveniji, kot so ukrepi na ravni zakonodaje, Ministrstva za promet in zveze, upravljavcev zièniskih naprav in pravne prakse.
Znanstvene metode
Postopek raziskovanja pomembnosti pravnih predpisov v zièniskem prometu temelji na spoznanjih, stalisèih mnogih avtorjev ter njihovih medsebojnih primerjavah in izpopolnjevanju. Da bi se lahko zbrana dejstva sistematizirala je uporabljeno veè metod, predvsem znanstvenih, od induktivne metode, in zatem deduktivne metode, komparativne metode, metode deskripcije, analize in sinteze, metode specializacije in druge.
Struktura dela
Izhajajoè iz temeljnega problema raziskovanja in definiranja cilja je potrebno temo
sistematizirati v sedem medsebojno povezanih delov, glede na njihovo kompleksnost in pomembnost.
V prvem delu Uvoda so definirani problem, predmet ter delavna hipoteza raziskovanja, namen in osnovni cilji, navedene so znanstvene metode in razlozena je struktura dela.
Teoretiène znaèilnosti o prometu in zièniskem prometu je naslov drugega dela. Tukaj so pojasnjeni osnovni pojmi prometa in zièniskega prometa, elementi proizvodnje prometne storitve, kot so sredstva za delo, predmet dela in delo in pomembnejse znaèilnosti zièniskega prometa, kjer je opisan razvoj ziènic, ziènièarstvo v Sloveniji, vrste in razdelitev zièniskih naprav ter zièniski sistemi.
V tretjem delu z naslovom Pomembna obelezja transporta, prometa in zièniskega prava se pojasnjujejo teoretiène znaèilnosti transporta, specifiène karakteristike zièniskega transporta in prometa, kot so zièniska infrastruktura, suprastruktura, eksploatacija, vzdrzevanje, pravo zièniskega transporta in prometa ter harmonizirani standardi.
Posebna pozornost se posveèa èetrtemu delu, ki ima naslov Mednarodni in Slovenski pravni viri zièniskega prometa, kjer se pojasnjujejo cilji Direktive 200/9/EU, zièniske naprave za prevoz oseb, varnost konstrukcije in gradnja zièniskih naprav, presoja skladnosti varnostnih sklopov in podsistemov zièniskih naprav.
V petem delu z naslovom Obveznosti, pravice in odgovornosti strank iz pogodbe o prevozu z zièniskimi napravami, se podrobneje prikazejo obveznosti, pravice in odgovornosti ziènic iz pogodbe o zièniskimi napravami in uporabnikov iz pogodbe o zièniskem prevozu.
Predzadnji del nosi naslov Predlog ukrepov o afirmaciji zièniskega prava v Sloveniji, kjer se pojasnjujejo predlogi ukrepov na ravni zakonodaje, Ministrstva za promet in zveze, upravljavcev ziènikih naprav in pravne prakse.
V zadnjem delu, Sklepu je podana sinteza rezultatov s katerimi je dokazana postavljena hipoteza.
TEORETIÈNE ZNAÈILNOSTI O PROMETU IN ZIÈNISKEM PROMETU
Definiranje pojmov: Promet in zièniski promet
Promet je fenomen kateri zadovoljuje potrebe èloveka za prenos ljudi, dobrin, vesti, denarja in energije. Postal je vedno prisoten v prostoru in vremenu, z zaèetki od zgodnjih migracij èlovestva, pomorskih potovanj in odkritij.[1]
Nekoè vezanost èloveka na toplino doma, ima danes zeljo po potovanju in to vse pogosto, èimdalje, hitreje, udobneje, varno ter seveda poceni. Z vsemi mogoènimi prevoznimi sredstvi - cestnimi, pomorskimi, zraènimi in zièniskimi.
Promet poznamo v treh razliènih pomenih:[2]
o V najsirsem pomenu besede pomeni odnos med ljudmi. Lahko bi govorili o druzbenem prometu, o prometu med ljudmi.
o V malo ozjem pomenu besede promet pomeni, ekonomsko oziroma ekonomsko finanèno kategorijo, pa bi lahko govorili o blagovnem, neblagovnem, turistiènem, deviznem, trgovskem, plaèilnem, maloobmejnem prometu. Pojem promet zajema tudi nepremiènine, kot je davek na promet nepremiènin.
o Promet v doloèenem smislu zajema prevoz ali transport in tudi operacije v zvezi s prevozom blaga in potnikov ( ljudi ) ter komunikacij. Ta definicija prometa temelji na znanstveno utemeljenih logistiènih naèelih.
Da bi lahko celoviteje razumeli sirino prometa, ga je potrebno obravnavati z veè vidikov. Promet je izrazito kompleksen tehnièni, tehnoloski, organizacijski, ekonomski in druzbeni fenomen. Vse vidike tega fenomena je nemogoèe popolnoma dojeti, èe se ne obravnava kot kompleksni sistem. Ker je smisel vsake delitve v tem, da se spoznajo lastnosti in specifiènosti posameznih delov celote, velja deliti promet na osem skupin:
o sredino, v kateri poteka,
o drzavno pravni pomen obmoèja, po katerem promet poteka,
o prometne povrsine oziroma poti, po katerih promet poteka,
o prostorsko oddaljenost, na kateri promet poteka,
o vrste prometnih sredstev,
o objekt oziroma predmet prometa,
o uporabnika prometa,
o tehnolosko organizacijske oblike prometa.
V odnosu na sredino, v kateri promet poteka, promet delimo na:
o kopenski poteka po cestah, zeleznici, cevovodih, ziènicah ),
o vodni ( poteka po morju, jezerih, rekah in kanalih ),
o zraèni ( poteka na razliènih nadmorskih visinah z razliènimi
zraènimi plovili ).
V odnosu na drzavno pravne lastnosti obmoèja, na katerem promet poteka, ga delimo na:
o notranji ali domaèi oziroma nacionalni ( promet je vezan izkljuèno na notranjost drzave ),
o mednarodni ( poteka najmanj na obmoèju dveh drzav, urejen je z mednarodnimi konvencijami in/ali dvo-ali veènamenskimi sporazumi),
o obmejni ( podprt je z bilateralnimi sporazumi in poteka na doloèenem obmejnem obmoèju dveh sosednjih drzav ),
o tranzitni ( poteka na obmoèju najmanj treh drzav, tako da najmanj eno drzavo vozilo prevozi, vstopi in izstopi iz nje, ne da bi na njenem obmoèju opravilo kakrsno koli drugi transakcijo, vezano na obseg prevoznega posla).
Glede na prometne povrsine oziroma na prometne poti, po katerih promet poteka, ga delimo:
o cestni ( vozne poti in ceste vseh kategorij in razredov ),
o zelezniski ( normalno, ozko- in sirokotirne, elektrificirane in neelektrificirane proge z vsemi vrstami lokomotiv in vleènih vagonov ),
o reèni ( plovbe po rekah razliènih dopustnih vodostajev in rezimov ),
o jezerski ( vezan izkljuèno na vodni promet po jezerih ),
o kanalski ( plovba pomorskih in reènih plovil po umetno narejenih poteh, ki povezujejo morja, reke in jezera ),
o pomorski ( priobalna, medotoska, oceanska in èezoceanska plovba z vsemi plovili pomorskega prometa ),
o cevovodni ( transport tekoèin, plinov in trdega agregata izkljuèno po ceveh),
o zraèni ( letalski, helikopterski in promet z baloni ),
o telekomunikacijski ( TV, radio, internet, telegraf, telefon ).
Glede na prostorsko oddaljenost obravnavamo promet kot:
o mestni ( prevoz potnikov in blaga na ureditvenem obmoèju mest ),
o primestni ( povezovanje mestnega zaledja z mestom ),
o medmestni oziroma medkrajevni ( blagovni in potniski promet, ki poteka med razliènimi kraji znotraj drzave - nekateri avtorji ga imenujejo tudi medregijski promet ),
o kontinentalni oziroma celinski ( poteka na celini ) in
o medkontinentalni oziroma medcelinski ( povezuje razliène celine - obièajno se nanasa na letalski in pomorski promet, manj na cestni in zelezniski promet ).
V odnosu na ta kriterij ga delimo tudi na: kratke razdalje in velike razdalje.
Glede ne vrsto prometnih sredstev delimo promet na :
o avtomobilski ( uporabljamo osebne avtomobile, tovornjake, kombinirana vozila in namensko delovna vozila, razliènih pogonskih agregatov in konstrukcij osnovnega ali tovornega prostora ),
o zelezniski ( dizelske, elektriène, parne in kombinirane lokomotive kot vleèna vozila, ki vleèejo ali potiskajo potniske in tovorne vozove razliènih razredov in konstrukcij ),
o zièniski ( tovorne in potniske ziènice, velikih in majhnih razdalj za specialne namene, lastno ali javno uporabo ),
o cevovodni (transport tekoèin, plinov in trdega agregata izkljuèno po ceveh),
o ladijski ( reène in pomorske ladje, feeder in matiène ladje, RO-RO, tankerji, potniske in druge ladje, turistièni in taksi èolni oziroma jadrnice ),
o letalski ( vse vrste motornih in jadralnih letal ),
o helikopterski ( vse vrste helikopterjev ),
o radijski ( kratko-, srednje- in dolgovalovni, razliènih modulacij in z razlièno stopnjo zasèite ).
Glede na karakteristike objekta oziroma predmeta prevoza delimo promet na:
o potniski ( se nanasa izkljuèno na prevoz oseb oziroma potnikov in njihove prtljage v linijskem in prostem prometu ),
o tovorni ( nanasa se na prevoz stvari organskega in anorganskega blaga v vseh agregatnih stanjih in zivih zivali ),
o promet obvestil ( postne posiljke, podatkovni prenosi preko raèunalniskih in komunikacijskih omrezij, satelitov, faks, telefon ),
o denarja ( plaèilni promet preko virmanov, poloznic in drugih plaèilnih nalogov, denarna menièna jamstva ),
o energije ( elektrovodi, toplovodi, plinovodi ).
Glede na namen in uporabnike prometne storitve delimo promet na:
o javni ( to pomeni, da so prometne storitve dostopne vsem pod enakimi in predpisanimi pogoji ),
o promet na lastne potrebe ( kot pomozna dejavnost, ki je prisotna pri opravljanju osnovne dejavnosti ).
Promet za lastne potrebe je lahko promet za osebne potrebe ljudi, ali promet za potrebe podjetja, ali drugih ekonomsko pravnih subjektov. Pravimo mu tudi rezijski ali neprodukcijski promet oziroma interprodukcija.
Glede na tehnoloske in organizacijske lastnosti delimo promet na:
o redni ali linijski ( poteka po vnaprej znanih in doloèenih dispozicijah, kot je vozni red, cena, pogostost ),
o prosti oziroma po potrebi, lahko tudi èarterski in tramperski ( brez doloèenega voznega reda, ceno oblikujemo za vsako voznjo posebej ).
Zièniski promet ima kot podsistem prometnega sistema specifièno vlogo in pomen, saj omogoèa in zagotavlja dostopnost do krajev, kjer drugi prometni podsistemi zaradi specifiènosti reliefa te prometne naloge tehnolosko ne morejo opravljati.[3]
Izvaja se z zièniskimi napravami, s katerimi se oznaèujejo vsa vrvna prevozna sredstva. Zièniski promet spada med najvarnejse in med ekolosko najbolj sprejemljive vrste prometa, saj je izredno tih in ne proizvaja izpusnih plinov.
Po naèinu organiziranja zièniski promet spada med domaèi in linijski promet:
o domaèi promet, ker se opravlja na omejenem podroèju znotraj drzave,
o linijski promet, ker se opravlja na doloèeni prevozni poti in po doloèenem voznem redu.
Glede na prevozni substrat loèimo javni potniski zièniski promet in tovorni zièniski promet:
o javni promet, ker se opravlja za uporabnike storitev trajno ( ali v doloèenem èasovnem intervalu ) in s plaèilom za opravljene storitve,
o za tovorni zièniski promet je znaèilno, da je to pretezno rezijski promet, saj se opravlja za lastne potrebe nekega podjetja ( oskrba planinskih postojank ).
Zièniski transport je specializirana dejavnost katera ob pomoèi zièniske infrastrukture in zièniske suprastrukture proizvaja transportne storitve oziroma katera prenasa, premesèa, vleèe, transportira predmet premesèanja ( potnike, blago, zive zivali ) z enega kraja na drugi kraj. Razumljivo je, da ta dejavnost obsega reguliranje in varnost proizvodnje transportnih storitev v delnem krogu dela proizvajalca takih storitev. Zièniski transport premaguje prostorske in vremenske oddaljenosti.
Od pojma zièniski transport ( ali zièniski prevoz ) je sirsi pojem zièniski promet. Razen zièniskega transporta obsega vse operacije v zvezi z transportiranjem predmeta premesèanja ( natovarjanje in iztovarjanje blaga, sprejem in namestitev potnikov v prevozno sredstvo, izhod potnikov iz zièniskih vozil ) in komunikacije. Zièniski transport obsega reguliranje in varnost proizvodnje prometnih storitev v delu pristojnosti proizvajalca takih storitev.
Elementi proizvodnje prometnih storitev
Tako kot v materialni proizvodnji tudi v proizvodnji prometne storitve nastopajo trije elementi, brez katerih se ne da proizvajati niti blago niti storitev, in to so:[5]
o sredstva za delo, razliène transportne naprave, ki neposredno in posredno premesèajo predmete dela ( prometna infrastruktura in suprastruktura ),
o predmet dela, ki v transportnem procesu spreminjajo svojo lego,
o delo ali delavna sila, ki s pomoèjo delavnih sredstev ali neposredno premika predmete dela, poleg tega pa tudi organizira vse pretoke.
Sredstva za delo
Sredstva za delo kot element proizvodnje prometne storitve lahko razdelimo v dve skupini, in sicer: prometna infrastruktura in prometna suprastruktura. V procesu proizvodnje prometne storitve - ne glede na prometno vejo, èasovno in prostorsko dimenzijo, tehnièno - tehnolosko - organizacijsko stopnjo razvoja manipulacijsko - prevoznih procesov - imata prometna infrastruktura in suprastruktura izjemno velik pomen v delovanju nacionalnih in veènacionalnih prometnih sistemih, ker le-ti predstavljajo jedro gospodarske in negospodarske infrastrukture in suprastrukture. Glede na vlogo, ki jo imajo tehnièna sredstva v proizvodnji prometnih storitev, jih lahko razvrstimo na:
o transportna sredstva, s pomoèjo katerih lahko opravljamo transportne operacije,
o poti, po katerih se gibljejo transportna sredstva,
o prometna vozlisèa, po katerih opravljamo pretovorne operacije.
Glede na definicijo prometne infrastrukture, ki v grobem predstavlja prometne poti, objekte in naprave, ki so namesèene na doloèeno mesto in sluzijo proizvodnji prometne storitve, reguliranju - upravljanju in varnosti v prometu, lahko reèemo, da prometna suprastruktura tvori transportna in prekladalna ( pretovorna ) sredstva. Z uporabo prometne infrastrukture pogojno proizvajamo prometne storitve. To pomeni, da prometno suprastrukturo predstavljajo vsa premièna sredstva za delo, ki jih uporabljamo pri manipulaciji, prevozu in prenosu predmetov dela v prometu, tovora, potnikov, energije in informacij. Ali poenostavljeno: prometno suprastrukturo tvorijo sredstva za delo, razen prometne infrastrukture, ki jih uporabljamo pri proizvodnji prometne storitve.
V procesu proizvodnje prometne storitve, razen prometne infrastrukture in transportnih sredstev ali mehanizacijsko transportna sredstva ( mehanizacija ). Med ta delavna sredstva pristevamo: dvigala, vilièarje, kontejnerje, transporterje, elevatorje, samoprijemalna nakladalno - razkladalna sredstva, dvigovala, vitle, sredstva za horizontalno, vertikalno, posevno in gravitacijsko ( krozno ) manipulacijo s tovorom.
Med transportnimi in pretovornimi sredstvi za delo v prometu, suprastruktura v posameznih prometnih vejah, kljub stevilnim skupnim obelezjem obstajajo tudi znaèilne tehnièno - tehnoloske specifiènosti in razlike, ki implicirajo zelo razliène vzroèno - poslediène odnose v transportnih tehnologijah, organizacijskih transportnih procesov, ekonomskih uèinkov in pravnih odnosov, obveznosti, odgovornosti in pravice med sodelujoèimi v posameznih prometnih vejah. To pomeni, da je potrebno posebej specificirati transportna in prekladalna sredstva, prometno suprastrukturo po prometnih vejah.
Predmet dela
Predmeti dela v transportnem procesu so ljudje, zive zivali in ( nezive ) snovi - stvari, ki jih imenujemo tovori.
Na vse transporte izrazito vplivajo predmeti dela. Njihove lastnosti zahtevajo doloèen naèin transporta in manipulacij, ki pogojujejo uporabo razliènih metod in sredstev, transportnih in skladisènih naprav, naèinov konfekcioniranja ( pakiranja ) in oblikovanja tovornih enot. Vse te zahteve vplivajo na logistiène funkcije pri vseh njenih dejavnosti. Organizatorji in izvajalci prevozov morajo lastnostim in zahtevam predmetom dela prilagoditi vse aktivnosti transportnih procesov. Lastnosti tovorov opredeljujejo tudi tehnologijo skladisèenja, ki mora ohraniti zahtevano kakovost in obseg uskladisèenega blaga.
V odnosu med lastnostmi predmetov dela in delovanjem transportnih funkcij vlada dvojni odnos. Na eni strani se morajo vsi ti procesi prilagajati zahtevam razliènih tovorov: porabniki namreè zahtevajo material povsem doloèenih lastnosti. Na drugi strani pa je tudi tovore mogoèe z razliènimi posegi prilagoditi moznostim in zahtevam transportnih procesov.
Delo
Izhodisèe vsakega poslovnega procesa je delo kot zavestna in smotrna èloveska dejavnost, ki ga opravljamo z doloèenim namenom. V razmerah razvite druzbene delitve dela pa je delo posameznika nujno povezano in usklajeno z delom drugih.
Delo je izid porabe stvarne delavne sile, to je porabe fiziènih in umskih sposobnosti, ki jih ima èlovek, ki sodeluje v proizvodnem procesu. Delavna sredstva omogoèajo prenasanje èlovekove moèi na predmete dela in poveèujejo njegovo moè in uèinek. Èlovekovo delo se nanasa na doloèen delavni predmet, ki ga zelimo z delom spremeniti in mu dati novo vrednost.
Sele ko nastete prvine v medsebojni povezavi dejansko sodelujejo v poslovnem procesu, postanejo dejavniki doloèenega poslovnega procesa.
Nemoten potek poslovnega procesa pa danes ni mogoè brez kapitala - denarja, ki omogoèa pravoèasno zagotovitev prvin poslovnega procesa in njihovo gospodarno uporabo.
Pomembnejse znaèilnosti zièniskega prometa
Razvoj ziènic
Uporaba vrvi v transportu raznih predmetov in ljudi je ze zelo stara, o èemer prièajo stevilni zgodovinski viri. Verjetno je bila prva uporaba vezana na vleèenje bremen po tleh, kasneje pa so razvili sisteme, kjer je vrv prevzela tudi nosilno vlogo.[6]
Odkritje jeklene vrvi ( jeklenice ) leta 1827 pa je omogoèilo razvoj ziènic, kakrsne poznamo se danes. Prva znana spusèalka za les je delovala v prvi polovici 19. stoletja na poboèju Vezuva. Sirsa uporaba ziènic v gozdarske namene in za prevoz drugega materiala se je zaèela v drugi polovici prejsnjega stoletja. Prva rudniska transportna ziènica je bila pri nas postavljena ze leta 1873 v Hrastniku. Se istega leta pa je prièela z delom rudniska ziènica za transport manganove rude z Begunjsèice.
Za zaèetek razvoja zièniskih naprav, namenjene prevozu ljudi, lahko stejemo leto 1860, ko so bile zgrajene prve tirne vzpenjaèe. Najprej so se pojavile v Avstraliji, Svici in Franciji, pozneje pa so se uveljavile v Italiji in Spaniji. Razcvet so dozivele v letih od 1880 do 1930. Do leta 1957 je bil razvoj tirnih vzpenjaè praktièno konèan. Tedaj so bile vgrajene vzpenjaèe s kabinami za 200 oseb, ki so dosegale hitrost do 6m/s. Po tem èasu je bilo zgrajenih le malo novih naprav. Prièelo se je obdobje nihalnih kabinskih ziènic, ki so praktièno nadomesèale tirne vzpenjaèe. Zaèetek uporabe slednjih za prevoz potnikov sega v leto 1908.
Vzrok za preusmeritev v gradnjo nihalnih kabinskih ziènic je bil predvsem v manjsi odvisnosti zièniske naprave od konfiguracije terena. Tako so lahko gradili nihalne kabinske ziènice tudi na lokacijah z velikimi visinskimi razlikami in tezavnim profilom terena. Poleg tega so stroski gradnje in obratovanja nihalne kabinske ziènice manjsi kot pri tirnih vzpenjaèah.
Navedeni razlogi so spodbudili nagel razvoj nihalnih kabinskih ziènic, tako da so bile leta 1957 ze v uporabi naprave s kabinami za 80 oseb, ki so dosegale hitrost voznje do 10m/s. Kot posledica se veèjega stevila alpskih smuèarjev v tridesetih leti dvajsetega stoletja se je razvoj zièniskih naprav, ki so bile prvotno namenjene le za prevoz oseb, usmeril tudi v naprave za potrebe smuèarjev. Kot idealna resitev se je izkazala vleènica.
V Davosu ( Svica ) je bila leta 1954 zgrajena prva klasièna vleènica, kar je v naslednjem obdobju povzroèilo, da so tirne vzpenjaèe in nihalne kabinske ziènice uporabljali predvsem za dostop do smuèisèa, tam pa so uporabljali vleènice. Glede na razmah in priljubljenost smuèarskega sporta, se zlasti v alpskih obmoèjih, je zato razumljivo tudi veliko stevilo zgrajenih vleènic.
Razvoj vleènic je omogoèil tudi razvoj smuèarskih sredisè, ki so bili dostopni z javnimi ali osebnimi prevoznimi sredstvi in niso pogojevali poprejsnje gradnje tirne vzpenjaèe ali nihalne kabinske ziènice. Veliko stevilo zgrajenih vleènic je opravièljivo tudi z ekonomskega vidika, saj je gradnje vleènice investicijsko bistveno manj zahtevna kot graditev do tedaj znanih zièniskih naprav. Razvoj vleènic je odloèilno vplival na nadaljnji razvoj zièniskih naprav. Pri vleènici je bilo namreè prviè uporabljeno naèelo neskonène vrvi, ki se ves èas giblje s konstantno hitrostjo med obema postajama, nanjo pa so pripeta vlaèila za vleko smuèarjev. Na tem naèelu je bila ZDA ze leta 1935 zgrajena prva sedeznica. Sedez je bil v zaèetku s pomoèjo fiksne prizemke stalno pripet na istem mestu transportne vrvi. Sprva so gradili enosedeznice, ki so bile namenjene le za prevoz smuèarjev na smuèisèih. V Evropi so se take sedeznice pojavile po letu 1940.
Naslednji pomemben korak v smeri poveèevanje udobja potnikov je bila predstavitev dvosedeznice z vklopljivimi prizemami. Tovrstne naprave so bile prviè prikazane leta 1945.
Prve krozne kabinske ziènice so vsebovale tudi elemente nihalne kabinske ziènice, saj so kabine potovale po nosilni vrvi, v postajah pa so se preklapljale oziroma odklapljale z vleène vrvi. V naslednjem koraku pri razvoju kroznih kabinskih ziènic je nosilno in vleèno vrv zamenjala le ena transportna vrv, na katero kabine priklapljajo oziroma odklapljajo v postajah naprave. Taksna zgradba krozne kabinske ziènice je pocenila gradnjo in vzdrzevanje. V sedemdesetih letih je prislo do naglega napredka v razvoju sedeznic in kroznih kabinskih ziènic, saj so bili razviti sedezi sedeznic za sest oseb in kabine kroznih kabinskih ziènic za do stirinajst oseb. Tudi za udobje potnikov na sedeznicah je bil narejen velik korak, saj so prièeli uporabljati sedeze s toplimi oblogami, ki se manj vlazijo, za zasèito pred vetrom pa potnike varujejo plastiène kupole. Do devetdesetih let je bilo v Evropi zgrajenih veè kot 20.000 zièniskih naprav, ki so namenjene za uporabo v javnem prevozu.
Ziènièarstvo v Sloveniji
Slovenija ima prav tako tudi ze dolgo tradicijo v ziènièarstvu. Leta 1928 je bila v Mariboru ustanovljena zadruga » Pohorska vzpenjaèa« za izgradnjo vzpenjaèe od danasnjega doma obrambne vzgoje v Pekrah do Mariborske koèe in to ime nosi Pohorska vzpenjaèa se danes.
Ze pred 2. Svetovno vojno je bila Krajnska gora eden izmed redkih gorsko turistiènih centrov v Alpah. Prvo »vzpenjaèo« je v Planici postavil leta 1938 Stanko Bloudek, prvo vleènico pa so zgradili na Èrnem vrhu nad Jesenicami. Prva prava ziènica pa je bila pri nas zgrajena ze leta 1952 na Mariborskem Pohorju, ko je zaèela obratovati prva sedeznica, ki je bila tovrstna naprava v tem delu Evrope. Ze leta 1957 je bila zgrajena prva krozno kabinska ziènica - prav tako na Mariborskem Pohorju.
V
Vrste zièniskih naprav
Glede na tehnoloske znaèilnosti zièniske naprave poznamo:[8]
Vzpenjaèe
Ziènice:
o nihalne ziènice,
o krozne ziènice:
krozne ziènice, kjer so vozila obratovalno loèljivo pritrjen na vrv,
krozne ziènice, kjer so vozila obratovalno neloèljivo pritrjena na vrv,
o ziènice, ki pozimi delujejo kot vleènice.
Vleènice:
o stalne vleènice ( ki so fiksno postavljene na neki lokaciji ),
o zaèasno postavljene ( montazne vleènice z nizko vodeno vrvjo ).
Vzpenjaèe so zièniske naprave pri katerih se vozilo ( vagon - eden ali dva ) naprave nahaja na trdni podlagi ali konstrukciji, gibanje vozila pa je omogoèeno z vleèno vrvjo. Namenjene za transport pri velikih visinskih razlikah. Hitrost je omejena na 12m/s, vozila so velikosti do 450 oseb/h in moderne vzpenjaèe dosezejo kapaciteto do 8000 oseb/h.[9]
Vzpenjaèa ima obièajno enotirno progo z izogibalisèem, po kateri se vozita dve vozili, eno navzgor, drugo navzdol. Obe vozili sta obeseni na vleèno vrv, ki teèe v zgornji postaji preko pogonskega koluta, tega pa poganja prek posebnega prenosa elektromotor. Da vozilo, èe se motor pretrga, ne zdrvi v dolino, mora imeti posebne varnostne naprave. Eden od varnostnih sistemov je zobnik z zobato letvijo. V vsakem vozilu je namesèen zobnik, ki se pri normalnem obratovanju prosto vrti, pri tem pa njegovi zobje prijemajo v zobato letev. Èe se vleèna vrv pretrga, se prek posebnih vzmeti aktivira zavora, ki prepreèi prosti vrtenje zobnika. Ker zobnik prijema v zobato letev, prepreèi zavrt zobnik gibanje vozila po progi.[10]
Vzpenjaèe na izogibalisèu nima kretnic, kakrsne poznamo pri zeleznici in cestnih zeleznicah - tramvajih.
Obe zunanji tirnici sta po dolzini zvarjeni. Kolesa, ki teèejo po zunanjih tirnicah, so vodilna kolesa in imajo za to posebne vence. Kolesa, ki teèejo po notranjih tirnicah, nimajo vodilnih vencev in so obièajno sirsa. Zaradi takega vodenja koles se izogne vozilo na izogibalisèu vedno na desno stran, gledano v smeri voznje.
K vzpenjaèam pristevamo tudi gorske zeleznice, imenovane zobate zeleznice. Pri teh je med tirnicama polozena zobata letev, vanjo pa prijema zobnik, ki ima lastni pogon. Pogon pri gorskih zeleznicah je obièajno elektrièen, tok pa odjemlje motornik iz voznega omrezja kakor pri elektriènih lokomotivah. Gorska zeleznica je lahko na kritiènih mestih ( zelo velik vzpon ) vpeta med vrvi, ki so namesèene na navijalnih bobnih in tako sèitijo vozilo pred zdrsom v globino v primeru, da ta iztiri ali èe popusti ( preskoèi ) zveza med pogonskim zobnikom in zobato lestvijo.
Fotografija1: Vzpenjaèa
Vir: Bedraè, G.: Ziènice
Tirne vzpenjaèe imajo navadno doloèen nagib kabine za uporabo na strminah s konstantnim nagibom se v zadnjem èasu uporabljajo kabine s prilagodljivim nagibom, prilagajanje kabine je izvedeno s hidravliènim teleskopskim mehanizmom in se v odvisnosti od strmine samodejno uravnava za dosego horizontalnega polozaja kabine. Moznosti variranja nagiba trase tirne vzpenjaèe znasa od 20% pa do 70%.
V zadnjem èasu se uporabljajo tudi enojne tirne vzpenjaèe s povratnim dovajanjem elektriène energije nazaj v omrezje. To pomeni, da se pri spusèanju kabine po strmini navzdol velik del potencialne energije vraèa v elektrièno omrezje kot elektrièna energija. Razlika med porabljeno elektrièno energijo za dviganje kabine po strmini navzgor, ter vrnjeno elektrièno energijo v omrezje pri spusèanju kabine po strmini navzdol, predstavlja vsoto energijskih izgub pri spusèanju in dviganju kabine. Te energijske izgube predstavljajo dejansko porabljeno energijo za obratovanje tirne vzpenjaèe.
Ziènice
o Nihalne ziènice so zièniske naprave, kjer sta vozili ali skupini vozil na enem mestu ali delu vrvi stalno pripeti na vleèno vrv, ki spreminja smer gibanja tako, da vozili oziroma skupina vozil potujeta med obema postajama. [12]
Maksimalna hitrost je 12m/s (na prostem napenjalnem polju med dvema stebroma) oziroma 10m/s preko stebrov. [13] Imajo loèeno nosilno ( tudi do 4 nosilne vrvi ) in vleèno vrv ( tudi do 3 vleène vrvi ). Kabine imajo velikost od 20 do 280 oseb. Zaradi tehniki delovanja jih je mozno postaviti na lokacijah, kjer je neugoden teren in kjer so velike visinske razlike. Kabina, ji je namenjena za prevoz potnikov, se premika po nosilni vrvi - nosilki, ki je sidrana v zgornji postaji in je napeta z utezjo v spodnji postaji.
Obièajno imajo nihalne ziènice dve kabini in dve nosilki, ki sta praviloma vzporedni, po njih pa vozita kabini v nasprotni strani ( ena gor, druga dol ). Obe kabini sta povezani z vleèno vrvjo, ki teèe prek pogonskega koluta, ki je obièajno v zgornji postaji. Ker mora biti tudi vleèna vrv napeta, sta kabini na spodnji strani povezani s protivrvjo, ki teèe v spodnji postaji prek napenjalnega koluta, na katerem je obesena utez vleène vrvi. Pri posebnem sistemu je pogonski mehanizem lahko tudi v spodnji postaji. Kabine so obesene na voznem mehanizmu tako, da je njihovo dno vedno horizontalno, ne glede na nagib nosilne vrvi. Vozni mehanizem » vozilo » teèe na veè vrvnih kolutih, ki so ulezajene v posebnih tehnièno tako, da so vedno vsi koluti enako obremenjeni. Ziènice najèesèe poganja elektromotor, ki prek posebnega reduktorja poganja pogonski kolut, to pa vleèno vrv, na kateri sta obeseni kabini. Vsak pogonski mehanizem mora imeti se rezervni pogon, ki ga vkljuèijo, kadar glavni pogon odpove.
Poleg varnostnih naprav in zavor na pogonskem mehanizmu imajo nihalne ziènice se vrvno zavoro, ki se avtomatièno sprozi, èe se vleèna vrv pretrga. Pri tem se vozilo s posebnim mehanizmom prizme na nosilko, potnike pa s posebno napravo resijo na zemljo. Pri velikih visinah imajo nihalne ziènice se dodatno posebno pomozno vrv, na katero se pripne vozilo kabine, èe se vleèna vrv pretrga. Kabino nato s pomoznim pogonom spravijo na postajo.
Fotografija 2: Nihajna ziènica
Vir: www.golte.si
Za prevoz velikega stevila potnikov naenkrat ( velike kabine ), se uporabljajo nihalne kabinske ziènice z dvema nosilnima vrvema. S tem se razpolovi obremenjenost posamezne vrvi, kakor tudi povesi vrvi. Preèna stabilnost kabine se s tem ne poveèa. Posebej je potrebno preuèiti preèno nihajne kabine, saj lahko taksno gibanje privede do prekomerne obremenitve posamezne vrvi. V skrajnem primeru se privede do tega, da ena od nosilnih vrvi prevzame celotno obremenitev, medtem ko se druga popolnoma razbremeni. Z implementacijo veèjega stevila kabin, povezanih v kompozicijo, je mogoèe znatno poveèati kapaciteto nihajne ziènice. Uporaba veèjih kabin pomeni fleksibilnejse prilagajanje sistema trenutnim potrebam, obenem pa so vrvi ugodneje obremenjene, saj je vrv obremenjena z veèjimi manjsimi obremenitvami na razliènih mestih, v nasprotju z veliko koncentrirano obremenitvijo na enem mestu pri sistemu z enojno kabino, kar je tudi z varnostnega vidika veliko ugodneje.
Vstopanje in izstopanje je izvedeno na veèjih nivojih zaradi zaporedne vezave kabin. Kabine nimajo spremstva, vstopanje in izstopanje je izvedeno z avtomatskim varnostnim sistemom. Prvo fazo predstavlja odpiranje zapornic, drugo pa odpiranje vrat. Vkrcavanje pa poteka po nasprotnem vrstnem redu. Leta 1996 je proizvajalec Garaventa postavil prvo nihajno ziènico z dvonadstropno kabino, s kapaciteto 180 oseb/kabino. Vsaka kabina ima svoj komandni pult za upravljanje sistema, zaradi èesar je potreben spremljevalec, ki se nahaja v zgornjem nadstropju. Nadzor spodnjega nadstropja je izveden s pomoèjo video kamere. Zaradi velike stranske povrsine je potrebno iz varnostnih razlogov se posebej preveriti preèno stabilnost kabine pri velikem vetru. Z opozorilnima tablama, ki sta namesèeni v obeh nadstropjih se obvesèa potnike s pomembnimi obvestili.
o Krozno kabinske ziènice so naprave, kjer so kabine ali skupine kabin praviloma s pomoèjo vklopljivih prizemk pripete na transportno ali vleèno vrv, ki se stalno giblje v isti smeri. Potniki v kabine vstopajo med mirovanjem kabine ali pa ob zelo zmanjsani hitrosti kabine.[15]
Za krozno kabinske ziènice je najveèja hitrost 6m/s ( za enovrvne) in 7m/s (za dvovrvne ), v postajah se kabine odklopijo od vleène/transportne vrvi, zato je hitrost vozil v postajah najveè 0,5 m/s.[16] Pri pulzirajoèih kroznih kabinskih ziènicah so kabine fiksno pritrjene na transportno vrv ( vozila imajo fiksne prizemke ) in veè vozil v skupini s kapaciteto 12 do 15 oseb po kabini.
Krozno kabinske ziènice z dvojno transportno vrvjo imajo
razmak med vrvmi 1 do
Krozno kabinske ziènice - dvovrvne so ziènice pri katerih vozila nosita ( nosilna vrv ) in premikata ( vleèna vrv ) dve loèeni vrvi ali vrvni skupini.[17]
Fotografija 3: Krozno kabinska ziènica - dvovrvna
Vir: Bedraè, G.: Ziènice
Krozno kabinske ziènice - enovrvne so kroznice ziènice, pri katerih teèe vleèna oziroma transportna vrv s konstantno hitrostjo. Pritrditev vozil na vrv je obièajno s vklopljivimi prizemkami.
Fotografija 4: Krozno kabinska ziènica - enovrvna
Vir: Bedraè, G.: Ziènice
o Sedeznice so naprave, kjer so sedezi stalno ali s pomoèjo vklopljive prizemke pripete na transportno vrv, ki se stalno giblje v isti smeri.
Sedeznice - vklopljive so krozne ziènice, kjer se vozila - sedez ( z varovalnim pokrovom ali brez njega ), na katerih potniki sedijo, priklapljajo na transportno vrv.
Fotografija 5: Sedeznica - vklopljiva
Vir: Bedraè, G.: Ziènice
Sedeznice - fiksne so krozne ziènice, kjer so vozila - sedezi ( z varovalnim pokrovom ali brez njega ), trdno ( s pomoèjo prizemke ) pripete n transportno vrv.
Fotografija 6: Sedeznica - fiksna
Vir: Bedraè, G.: Ziènice
Vleènice so ziènice, ki s pomoèjo transportne vrvi in vleènih elementov (vlaèil) vleèejo osebe na smuèeh ali na drugih primernih sportnih rekvizitih po vleèni poti.
Fotografija 7: Vleènica
Vir: Bedraè, G.: Ziènice
Razdelitev zièniskih naprav
Glede na smer gibanja vrvi razdelimo zièniske naprave na:[18]
o krozne zièniske naprave: smer gibanja transportne vrvi, na katero so fiksno ali odklopljivo pritrjena vozila, se ne spreminja med rednim obratovanjem,
o nihalne zièniske naprave: po opravljeni voznji med zaèetno in konèno postajo se smer voznje spremeni.
Glede na stevilo vrvi razdelimo zièniske naprave na:
o dvovrvne zièniske naprave: imajo loèeno nosilno in vleèno vrv. Po nosilni vrvi se s pomoèjo tekalnega mehanizma giblje vozilo. Gibanje vozila pa povzroèa vleèna vrv, ki je pritrjena na obesalo vozila,
o enovrvne zièniske naprave: funkcije nosilne in vleène vrvi so zdruzene v eni transportni vrvi.
Po naèinu vstopanja loèimo zièniske naprave, pri katerih:
o potniki vstopajo in izstopajo, medtem ko se vlaèila ali sedezi premikajo
( sedeznice, kjer se vozila v postajah ne odklopijo od transportne vrvi - fiksne prizemke ),
o potniki vstopajo in izstopajo v/iz popolnoma ali skoraj mirujoèega vozila zièniske naprave ( nihajne ziènice, krozno kabinske ziènice in sedeznice, kjer se vozila v postajah odklopijo od transportne vrvi - odklopljive prizemke ).
Glede na druge tehniène karakteristike se zièniske naprave delijo se glede na:
o namestitev in vrsto pogonskega mehanizma,
o namestitev in vrsto napenjalnega sistema,
o glede na pritrditev vozil na vleèno in transportno vrv.
Zièniski sistemi
Zièniski sistem izberemo glede na potrebe, konfiguracijo terena in finanène zmoznosti. Tako so na smuèisèih razliène kombinacije izvedb ziènic. Vozila so pritrjena s posebnimi prijemali ( prizemki ) na nosilno in/ali vleèno vrv, ki jo poganja motor - elektromotor. Pri nihalnih ziènicah nosilno vrv veèinoma ni potrebno dodatno podpreti med zgornjo in spodnjo postajo. Pri drugih ziènicah pa je vrv podprta s posebnimi stebri. Nosilne in vleène vrvi morajo biti stalno enako napete, tudi ob spremembi dolzine zaradi temperaturnih raztezkov ali zaradi razliènih obremenitev. Zato so prek posebne natezne naprave zice napete z utezmi.
Izvedbe ziènic delimo na: naèin transporta, delovanja in postavitev ziènic. [19]
Pri naèinu transporta delimo ziènice na talne in visinske. Pri talnih ziènicah vozila oziroma vlaèila vleèejo z vrvjo po tleh. Vrv ima samo vleèno, redkeje tudi varovalno funkcijo. Mednje sodijo vleènice z neamortiziranim in amortiziranim potegom, vleènice za sani in tirna vzpenjaèa. Talne ziènice so predvsem rekreacijske-turistiène ziènice. Tirna vzpenjaèa pa je dostavna ziènica za prevoz potnikov. Pri visinskih ziènicah so vozila dvignjena od tal in potujejo po zraku. Delimo jih na enovrvne in dvovrvne ziènice.
Glede na naèin delovanja loèimo nihalne ali povratne in krozne ziènice. Pri nihalnih oziroma povratnih ziènicah se vozila premikajo gor in dol. Ponavadi gre za dvoje vozil. Eno se dviga in drugo se spusèa, pri èemer slednje deluje kot protiutez in s svojo tezo pripomore k lazjemu dviganju prvega vozila, ki se dviga. Uporabljajo se predvsem, ko gre za velike visinske razdalje. Vozila pri kroznih ziènicah pa krozijo bodisi v smeri kazalca bodisi v obratni smeri. Uporabljajo se predvsem, ko gre za visinske razlike na daljsih razdaljah.
Glede na postavitve ziènic poznamo fiksne oziroma nepremiène ziènice (postavitev je trajna, konstrukcija le-teh je naèrtovana za vsako posebej, znaèilne so za rekreacijsko - turistiène namene, najdemo jih na vseh smuèisèih ) in mobilne ziènice (praviloma so bolj enostavne ter jih lahko podremo in jih ponovno postavimo na drugi lokaciji, znaèilne so predvsem za gozdarstvo ).
Vozila ziènic lahko potujejo po toèno doloèeni poti ali pa tudi ne. Tako loèimo ziènice s stalno potjo vozil, z deloma prosto potjo vozil in s prosto potjo vozil.
Vozila imenujemo tista sredstva, ki omogoèajo, da se potniki lahko prevazajo z ziènicami. Vozila so raznovrstna in prirejena vsakemu tipu ziènic posebej, zlasti glede naèina vstopanja in izstopanja. To se lahko opravi v mirujoèa vozila ali v vozila, ki se med vstopanjem in izstopanjem premikajo. Vozila morajo biti ostevilèena in opremljena z napisi o dovoljeni obtezbi.[20]
Vozila ziènic sestavljajo:[21]
o sedezi, kos ali kabina,
o obesalo ( povezuje - sedez z prizemko ),
o tekalo ( omogoèa gibanje vozila po nosilni vrvi, pojavlja se pri dvovrvnih ziènicah ) in
o prizemka ( z njo lahko trajno ( fiksno ) ali zaèasno (nefiksna prizemka ) pritrdimo vozilo na vrv, pojavlja se pri enovrvnih zoènicah ).
Vlaèila vleènic sestavljajo:
o vleèno sidro ( »sidro«, »krogci« ),
o obesalo ( povezuje - sidro z prizemko ),
o blazilec sunkov ( blazi sunek, ki nastane pri zaèetnem potegu smuèarja; starejse vleènice nimajo blazilcev ),
o prizemka.
Vrvi so osnovni nosilni elementi zièniskih sistemov. Njihova trdnost je nedvomno najpomembnejsi èlen v verigi vplivov, s katerimi je doloèena zanesljivost in varnost obratovanja. Vrvi so za varnost prometa na ziènicah izrednega pomena.
Med obratovanjem so vrvi dinamièno obremenjene, zato z rastoèim stevilom ur izgubljajo odpornost proti dinamiènemu lomu. Korozija, odtisi med ziènicami in drugi obratovalni pogoji povzroèajo zarezne uèinke na povrsini zic, kar po doloèenem èasu pripelje do pojavov utrujenosti in lomov zic, lahko pa tudi do pretrga vrvi.
Glede na funkcijo lahko vrvi delimo na:
o nosilne ( nosijo tezo vozil in potnikov oziroma blaga ),
o vleène ( premikajo vozila ),
o transportne ( imajo obe zgornji funkciji ),
o napenjalne ( tvorijo napenjalne sisteme ) in
o druge ( sidrne, resevalne, signalno - varnostne ).
Glede na zgradbo loèimo:
o spiralne vrvi ( so brez mehkega jedra, uporabljajo se samo za nosilne vrvi ) in
o pramenaste vrvi (imajo mehko jedro iz naravnih ali sintetiènih vlaken ).
Za konstrukcijo spiralnih vrvi je znaèilno, da je v preseku oblikovana tako, da so okoli sredisèa zice enakomerno po obodu razporejene se ostale zice. Lahko so odprte ali pa zaprte konstrukcije.[22]
Pramenaste vrvi se uporabljajo za vleène, transportne in napenjalne vrvi ter protivrvi. Sestavljene so iz jedra in iz pramenov zic, ki obdajajo jedro.
Izbira tipa vrvi je odvisna od njenega namena in prièakovanih obremenitev ziènic.
POMEMBNA OBELEZJA TRANSPORTA, PROMETA IN ZIÈNISKEGA PRAVA
Teoretiène znaèilnosti transporta
Pomen, razvoj in znaèilnosti transporta
Vloga transporta v gospodarstvu je veèstranska. Obstaja soodvisnost med stopnjo razvoja transportne dejavnosti in ravnijo razvitosti gospodarstva. Razvitost transportne dejavnosti je izraz splosnega gospodarskega stanja neke drzave in obratno, transport bistveno vpliva na splosni gospodarski razvoj.[23]
Transport je pomemben gospodarski dejavnik, saj je konkurenènost celotnega gospodarstva moèno odvisna od uèinkovitega transportnega sistema. Transport je nujen pogoj reprodukcije, saj kraj proizvodnje in kraj porabe ( veèinoma ) ne sovpadata. S premagovanjem prostorskih razlik med proizvodnjo in porabo omogoèa transport uresnièitev reprodukcijskega procesa.
Transport je bistven dejavnik prostorske delitve dela. Vsako gospodarstvo mora najbolje izkoristiti svoje naravne pogoje ( vire surovin, energijo ) ter smotrno zaposlovati delavno silo na posameznih podroèjih. Transport razvija in siri blagovno proizvodnjo in trg. Z izgradnjo transportnega sistema je nastala vrsta novih industrijskih vej ( industrija tirnih vozil, avtomobilska industrija, ladjedelnistvo, letalska industrija in druge ) in storitvenih dejavnosti, ki so pospesile razvoj drugih industrijskih panog in storitev.
Glede na pomembno vlogo transporta v narodnem gospodarstvu ga je treba razvijati celovito in vzporedno z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Razvoj
transportne dejavnosti v narodnem gospodarstvu je treba zaèrtati v razvojni politiki. Potrebno je skrbno prouèevanje transportne infrastrukture, se zlasti z vidika ocenjevanja investicij v transportni sistem.
Transport je postal pomemben sestavni del proizvodnega procesa. Z veèanjem pomena fleksibilnih proizvodnih metod se znizujejo zaloge v oskrbnih verigah, kar poveèuje distribucijo manjsih tovornih enot. Ne nazadnje je transport dejavnik povezovanja ljudi in narodov v kulturnem in socioloskem smislu. Sodoben transport ne priznava pregrad med drzavami. Je univerzalen. Transport je treba vse bolj preuèevati tudi kot druzbeni fenomen, saj vpliva na zdravje ljudi, porabo prostora in varnost.
Temeljna dejavnost transporta je opravljanje storitev premesèanja blaga, ljudi in informacij z enega mesta na drugo, torej premagovanje prostora.
Koristni uèinek procesa prevoza je sprememba mesta v prostoru. Transport »proizvaja« spremembo kraja nahajanja. Ta proces se opravlja s premesèanjem nalozenih transportnih storitev. Kakovost transporta sestavlja niz elementov, ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. Ob izbiri najprimernejsega transportnega sredstva in transportne poti je treba te elemente primerjati in izbrati optimalno razlièico.
Elementi kakovosti transporta so:[24]
o hitrost - vpliva na proizvodni proces, na obraèanje transportnih sredstev, na znizanje stroskov za sredstva, vezana v transportnem procesu. Ta element je zlasti pomemben v primerih, ko se pojavijo nujne potrebe na trgu, v transportu proizvodov, ki ne prenesejo dolgotrajnega transporta, ali v transportu nujnih nadomestnih delov,
o varnost - je zlasti pomembna v prevozu oseb; za ohranitev kakovosti proizvodov v transportu - negativni vplivi med transportom: atmosferski vplivi, prometne nezgode in dejanja ljudi ( tatvine ),
o mnoziènost - je zelo pomemben element kakovosti transporta; nujna je v oskrbi doloèenih industrij s surovinami in energijo, v gradbenistvo, v kmetijstvo ob spravljanju poljsèin; pri prevozu ljudi na delo, v solo, ob veèjih prireditvah, v turizmu,
o rednost - uporabnik transporta vnaprej raèuna na doloèene prevoze ( linije), proizvodnja zahteva redno dostavo surovin, trg proizvodov siroke porabe redno oskrbo s porabnimi dobrinami,
o toènost - tudi vpliva na redno oskrbo; pomembna je za nemoteno oskrbo; pomembna je za nemoteno odvijanje proizvodnega procesa, v proizvodnji se lahko odpovemo doloèenim varnostnim zalogam ( manj skladisènega prostora, manjsa vezava sredstev v zalogah ),
o pogostost - s pogostejsim prevozom oseb in proizvodov se veèa kakovost transporta; zmanjsujejo se potrebe zalog proizvodov pri kupcih,
o dostopnost - pomeni, da lahko vzpostavimo neposredno zvezo med tovorom in transportnim sredstvom; odvisna je od razsirjenosti transportnega omrezja,
o udobnost - je pomembna v prevozu ljudi in bistveno vpliva na izbiro prevoznega sredstva.
Sodobno gospodarstvo zahteva varen, hiter, mnozièen, reden in toèen transport. Znaèilnost transportne ponudbe je, da transport delimo po razliènih vidikih. Ti so: znaèilnosti medija, objekt prevoza, naèin organiziranja, teritorialni vidiki, oddaljenost.[25]
Klasièna delitev po znaèilnosti medija:
o kopenski ( kontinentalni ),
o zraèni in
o vodni.
Glede na znaèilnosti transportne poti poznamo:
o zelezniski,
o cestni,
o zraèni,
o pomorski transport,
o transport po notranjih vodnih poteh in
o cevovodni transport.
Po objektu prevoza razlikujemo osebni ( potniski ) in tovorni transport.
S tehnolosko - organizacijskega vidika delimo transport na redni ( linijski ) in na priloznostni ali svobodni ( transport od primera do primera ). Redni transport poteka po voznem redu in na doloèenih linijah. Priloznostni ( svobodni ) transport se opravlja po potrebi ali pa ob posebnih priloznostih. Nekoliko drugaèna delitev transporta po tem kriteriju je se: linijski transport, svobodni transport in obèasni transport.
Po teritorialnem vidiku delimo transport na domaèi ( notranji ) in na mednarodni. Mednarodni je lahko: transport med dvema ali veè drzavami in tranzitni ( med dvema drzavama in preko ene ali veè drzav ).
Po oddaljenosti delimo transport na daljinski ( medkrajevni ) in krajevni (lokalni). V medkrajevnem transportu se opravljajo prevozi iz enega kraja v drugi, v lokalnem pa v okviru enega naselja. V potniskem prevozu imamo delitev na mestni ( krajevni ), primestni in medkrajevni prevoz.
Po naèinu organiziranja loèimo javni transport ( opravljajo ga transportne organizacije ) in transport za lastne potrebe. Transport za lastne potrebe je lahko transport za osebne potreb prebivalstva ali pa transport za potrebe industrijskih in drugih podjetij.
Vrste transporta
Vsaka posamezna vrsta transporta in prometa ima svoje specifiène znaèilnosti in karakteristike. Poznamo razliène vrste transporta: [26]
o Pomorski transport. Odvija se po morju, naravnih poteh z razliènimi vrstami ladij, èolni in plovili. Zahteva umetno zgrajene zaèetne in konène toèke - pristanisèa.
o Zelezniski transport. Odvija se samo na posebnih umetno zgrajenih poteh - zelezniskih tirih. Grajena so posebna sredstva z doloèeno sirino in so primerna samo za zeleznisko prometno mrezo. Zelezniski potniski promet je odvisen od kakovosti uslug, katere nudi zeleznica. Evropske zeleznice dajejo veliko pozornost na poveèanju hitrosti vlakov, zmanjsanje èasa potovanja, v smislu najveèje udobnosti potnika. Zeleznica ima v primerjavi z cestnim prometom, prednost v prometni varnosti, energetske potrosnje in varnosti okolice.
o Cestni transport. Odvija se po umetnih grajenih razliènih vrst cest in poti, z razliènimi vrstami cestnih vozil kot so: motorna, elektrièna, vprezna vozila in kolesna vozila.
o Zraèni transport. Odvija se po zraku z razliènimi letali, helikopterji in zahteva posebne doloèene zaèetne in konène toèke - letalisèa. Lahko je javni, za lastne potrebe, nacionalni, mednarodni, tovorni, potniski, linijski in svobodni.
o Postni transport. Obsega izvrsitev uslug prejema in vroèitve pisemskih posiljk ( pisma, tiskovina in malih paketov ), transakcijo med posiljateljem in prejemnikom denarnih nakazil, usluge plaèilnega prometa ( vplaèila in izplaèila denarnih zneskov po ziroraèuno in drugih raèunov ), usluge za postno banko in druge poslovne banke ( varèevanje, tekoèi raèuni ).
o Telekomunikacijski transport. To je vsak prenos, prejem ali oddajanje znakov, signalov, pisnih tekstov, slik in zvokov ali katerih drugih vrst poti po zicah, svetlobnih ali elektromagnetnih sistemov. Znaèilen je po: hitrosti, toènosti, brezplaènosti in varnosti. Telekomunikacijski transport je postav temeljni pokazatelj moèi kreiranja globalnega gospodarstva. Danes je v uporabi internet.
o Reèni transport. Odvija se po plovnih in naravnih rekah, z razliènimi vrstami plovil ( èolni, ladje ) in zahteva umetno grajene zaèetne in konène toèke - pristanisèa.
o Jezerski transport. Ima enake znaèilnosti kot pomorski in reèni transport, le da se odvija po jezerih.
o Kanalski transport. Ima vse znaèilnosti pomorskega, reènega in jezerskega transporta in vendar eno glavno razliko, da se odvija po umetnih kanalih z razliènimi sredstvi.
o Cevovodni ali cevni transport. Odvija se po umetno grajenih ceveh in sluzi za prenos nafte, naftnih derivatov, vode, plina, premoga in drugih tekoèin, penastih in sipkega tovora ter zahteva grajene zaèetne in konène toèke - terminale.
o Zièniski transport ali transport z ziènicami. Odvija se po umetno grajenih sistemov zic ali vzpenjaè z razliènimi vrstami sedeznic, vleènic, nihalnih in kroznih ziènic ter zahteva umetno grajene zaèetne in konène toèke - terminale.
o Mestni transport. Odvija se po mestu in je odvisen od gostote mesta. Njegovo infrastrukturo tvori cestna in zelezniska infrastruktura in suprastruktura. Mestni transport je nacionalni ( naroden ) cestni in/ali zelezniski potniski in tovorni promet. V nekaterih drzavah pa se promet odvija po voda in po podzemnih zeleznicah.
o Vesoljski transport. Odvija se v vesoljskem prostoru, z specializiranimi sredstvi za delo oziroma vesoljskimi ladjami, z èlovesko posadko ali tudi brez nje.
o Taksi transport. Prevoz potnikov z avtomobili ali z mini avtobusi je posebna vrsta javnega cestnega transporta. Tak promet je lahko tudi reèni, kanalski in pomorski ( taksi èolni ).
Specifiène karakteristike zièniskega transporta in prometa
Zièniska infrastruktura
V infrastrukturo zièniskega transporta in prometa spadajo vsi objekti, naprave, opreme in instalacije stalno fiksirane na doloèeno mesto, katere pomagajo zièniski suprastrukturi, sluzijo proizvodnji prometne storitve, reguliranju in varnosti zièniskega transporta. V infrastrukturi zièniskega prometa je potrebno vsteti zgradbe s fiksiranimi napravami, katere sluzijo vzdrzevanju in servisiranju suprastrukture in infrastrukture zièniskega prometa. Poslovne, pogonske zgradbe in terminali s pripadajoèimi napravami in instalacijami, sluzijo za prihod in odhod potnika in tovora, posebno izgrajenih stez za vleèenje potnikov ( smuèarjev ), postaje za prihod in opremo potnika in tovora, katere so locirane med zaèetnimi in konènimi terminali, stebrnimi nosilci zièniskih naprav in opreme, energetskega sistema, vodovodna in kanalizacijska omrezja, signalizacija, varnostni, navigacijski in telekomunikacijske naprave ter sistem tirnic ( za tirne vzpenjaèe ).
Zièniska suprastruktura
V suprastrukturu zièniskega transporta in prometa spadajo premièna prevozna sredstva ( sedeznice, nihalke, krozno kabinske ziènice, vzpenjaèe, vleènice ), premièna pretovorna mehanizacija, katera sluzi za natovarjanje in iztovarjanje tovora, premiène naprave in opreme, katere pomagajo zièniski suprastrukturi, da sluzi proizvodnji prometnega sistema, reguliranju in varnosti zièniskega prometa. Primerno je zabeleziti tudi druga premièna sredstva za delo, katera so v funkciji proizvodne storitve takega prometa, kakor tudi premièna signalizacija, premiène remontne delavnice, specialna prevozna sredstva.
Eksploatacija in vzdrzevanje zièniskega sistema
Natovarjanje blaga v prevozna sredstva ( kabine, vzpenjaèe ), prevoz blaga od natovornega terminala do iztovornega terminala in iztovarjanje blaga iz teh vozil je v vseh svojih elementih specifièen, razlièen v odnosu na vse druge vrste transporta in prometa. Razlièno je natovarjanje, prevoz in iztovarjanje blaga. [28]
Tehnologija zièniskega blagovnega prometa, kateri obsega tri specifiène ( pod ) tehnologije: tehnologije priprave prevoza ( priprava sredstva za delo, priprava procesa prevoza, priprava organizacije prevoza, priprava izvedbe prevoza ), tehnologija izvedbe prevoza in tehnologija konca prevoza. Te razliènosti so posledica specifiènosti zièniske infrastrukture, zièniske suprastrukture, organizacije prevoza, posebnosti organizacije v zvezi z prevozom stvari oziroma blaga, posebnosti samega prevoza, posebnosti pravnih odnosov strank katere aktivno sodelujejo v zièniskem transportu in prometu, specifiènosti transportnega kasko in kargo zavarovanja, specifiènosti znanja in sposobnosti zaposlenih in menedzerja.
Potniski zièniski transport in promet ima svoje tehniène, tehnoloske, organizacijske, ekonomske, pravne in druge specifiènosti. V zièniskem potniskem prometu, glede na druge vrste potniskega transporta in prometa, je razlièen sprejem, namestitev, prevoz in odhod potnika iz zièniskih prevoznih sredstev.
Vzdrzevanje in obnova morata zagotoviti varno obratovanje in ustrezno stanje zgradb, naprav in vozil. Vzdrzevanje mora biti organizirano tako, da:[29]
o se upostevajo veljavni predpisi in interni akti upravljavca zièniske naprave, ki morajo biti usklajeni z navodili proizvajalca,
o imata vodja obratovanja in njegov namestnik vedno pregled nad stanjem zgradb, napravami in vozili.
Vzdrzevanje mora upravljavec planirati in ga urediti z delovnimi postopki in navodili. Za vzdrzevanje dela se stejejo:
o vsa dela na zièniskih napravah, kolikor se ne spremenijo osnovne tehniène lastnosti zièniske naprave ( kapaciteta, hitrost ),
o vsa dela na obstojeèih progah zièniskih naprav in njihovem vplivnem obmoèju, kolikor se z deli ne spreminja lokacija in dimenzije nosilnih konstrukcij,
o vsa dela ( popravilo in obnova vrvi zièniskih naprav ter nadomestilo starih vrvi ) na obstojeèih zièniskih napravah,
o vsa dela v obstojeèih objektih v vplivnem obmoèju zièniske naprave, kolikor se nobena od zunanjih dimenzij objekta ( sirina, visina, dolzina) z deli bistveno ne spremeni in se ne gradijo novi objekti.
Upravljavec mora skrbeti za pravoèasno in strokovno izvajanje predpisanih pregledov. Vodi dnevnik iz katerega so razvidna vzdrzevalna dela, ugotovljene pomanjkljivosti in motnje, izredni dogodki, kakor tudi sprejeti ukrepi.
Pravo zièniskega transporta in prometa
Vsaka drzava, odvisno od tradicije in stopnje razvoja nacionalnega zièniskega transporta in prometa, ima svojo zakonodajo. V Sloveniji je v veljavi Zakon o zièniskih napravah za prevoz oseb /ZZNPO/ - ( Ur.l. RS, st. 126/2003 ) in podzakonski akti kot so: Pravilnik o ziènicah in vleènicah ( Ur.l. SRS, st. 7/1984 ( 14/1984 - popr. ), 16/1987, RS, st. 6/1997, 11/2006 ), Pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki opravljajo dela na zièniskih napravah ( Ur.l. SRS, st. 21/1986 ), Pravilnik o merilih za doloèanje minimalnega nadomestila uporabe zemljisèa za smuèanje ( Ur.l. RS, st. 92/2004 ), Pravilnik o zièniskih napravah za prevoz oseb ( Ur.l. RS, st. 36/2005, 106/2005 ), Pravilnik o tehniènih zahtevah za tirne vzpenjaèe ( Ur.l. RS, st. 38/2005 ), Uredba o koncesiji za obstojeèe ziènice ( Ur.l. RS, st. 103/2006 ) in Pravilnik o strokovnem usposabljanju osebja za obratovanje zièniskih naprav ( Ur.l. RS, st. 111/2006 ).
Harmonizirani standardi
Po sprejetju Direktive v letu 2000 so bile te aktivnosti po naroèilu Evropske komisije izvedene s ciljem, da bo Direktiva 2000/9/EU ustrezno opremljena. Vsi standardi z izjemo dveh spremljajoèih standardov ustrezajo temeljnim zahtevam Direktive in so pridobili status »harmoniziranih« standardov. Vsebujejo prilogo ZA, v katerih je navedeno, katerim temeljnim zahtevam Direktive kateri del standarda ustreza. Ob zakljuèku postopka bodo standardi objavljeni v Uradnem listu EU, potem pa jih morajo drzave èlanice EU in tudi drzave evropskega gospodarskega prostora prevzeti v svoje standardizacije.[30]
Osnovni program standardizacije TC 242 je vseboval 13 standardov. Pozneje je bil razsirjen s èlenitvijo posameznih standardov v dele in z dvema tehniènima poroèila za prepreèevanje pozara in borbo proti njemu. Dva standarda nista standardizirana. Obravnavata izrzje in zagotavljanje kakovosti. Z njima ni mogoèe povezati nobene temeljne zahteve Direktive. Izrazje je uporaben pripomoèek. Za zagotavljanje kakovosti je veè konceptov, med njimi tudi tisti, ki jih standard opisuje. Zagotavljanje kakovosti varnostnih sklopov in podsistemov je regulirano v prilogah Direktive, nadzorujejo pa ga priglaseni organi v skladu s globalnim konceptom.
K programu standardizacije prilozene tabele ustreznih temeljnih zahtev in harmoniziranih standardov nakazuje na kompleksnost zièniskih naprav in moèno medsebojno povezanost standardov. V uvodu k vsakemu standardu je navedeno h kateremu programu standardizacije sodi.
CEN/TC 242: Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb
CEN/TC 168: Verige, vrvi, dvizni trakovi, zanke in pripomoèki, varnost
Slovenija: SIST/TC DTN ( Dvigalne in transportne naprave )
Tabela : Harmonizirani standardi
Delovna skupina |
Dokument |
Naslov dokumenta |
Terminologija |
SIST ENV 1907 |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - izrazje |
Splosne zahteve |
SIST EN |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - splosne doloèbe - 1. del: Zahteve za zièniske naprave |
SIST EN |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Splosne doloèbe - 2. del - Dodatne zahteve za dvovrvne nihalne ziènice brez vrvne zavore |
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Izraèuni |
|
Vrvi Vrvi |
SIST EN |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 1. del: Izbirni kriteriji za vrvi in konce vrvi |
SIST EN |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 2. del: Varnostni faktorji |
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 3. del: Dolgi splet 6 delnih vleènih in transportnih vrvi |
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 4. del: Pritrditev konca vrvi |
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 5. del: Shranjevanje, transport, namestitev in napenjanje |
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 6. del: Kriteriji za zavrnitev |
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 7. del: Preraèunavanje, popravljanje in vzdrzevanje |
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Vrvi - 8. del: Neporusno preskusanje |
|
Napenjalne in mehanske naprave |
SIST EN 1908 |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Napenjalne naprave |
SIST EN 13223 |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Mehanske naprave |
|
Vozila |
SIST EN |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Vozila - 1. del: Splosne zahteve |
SIST EN |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Vozila - 2. del: Preskusanje prizemk |
|
SIST EN |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Vozila - 3. del: Preskusanje utrujenosti |
|
Elektrièna oprema |
SIST EN |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Elektrièna oprema |
Gradbena dela |
SIST EN 13107 |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Gradbeni elementi |
Preskusanje, vzdrzevanje in nadzor |
SIST EN 1709 |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Prevzemni preskus, vzdrzevanje in kontrole obratovanja |
Resevanje |
SIST EN 1909 |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Izpraznitev in resevanje |
Obratovanje |
SIST EN 12397 |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Obratovanje |
Zagotavljanje kakovosti |
SIST EN 12408 |
Varnostne zahteve za zièniske naprave za prevoz oseb - Zagotavljanje kakovosti |
Vir: Potrè, I., Tezak, S., Bedraè, G., Sever, D.: Zakonodaja in standardizacija na podroèju varnosti obratovanja ziènièarskega sistema RS
MEDNARODNI IN SLOVENSKI PRAVNI VIRI ZIÈNISKEGA PROMETA
Mednarodni pravni viri zièniskega prometa
Temeljni zakon na podroèju varnosti prevoza potnikov z zièniskimi napravami predstavlja Direktiva Evropskega parlamenta direktiva in Sveta Evropske skupnosti 2000/9/EU. [31]
Slednja doloèa:
o da mora biti vpliv zièniskih naprav na okolje usklajen s pogoji, kot jih zahteva Direktiva Sveta 85/337/EEC,
o da mora biti podroèje vodnega gospodarstva ter energetsko in telekomunikacijsko podroèje usklajeno z Direktivo Sveta 93/38/EEC,
o da mora biti podroèje zagotavljanja informacij s podroèja tehniènih standardov ter standardov in pravil na podroèju zagotavljanja informacij usklajeno z Direktivo 98/34/EC Evropskega parlamenta in Sveta ter
o da morajo biti postopki za doseganje primerljivosti varnostnih komponent, atestiranje in homologiranje ( pridobivanje certifikata CE ) usklajeni s sklepom Sveta 93/465/EEC.
Naprave, za katere je bilo izdano dovoljenje pred zaèetkom veljavnosti te Direktive, in katerih konstrukcija se se ni zaèela, morajo izpolnjevati doloèbe te Direktive, razen èe se drzave èlanice z navedbo razlogov ne doloèijo drugaèe in je dosezena enako visoka raven zasèite. [32]
Direktiva je zaèela veljati 3. maja 2000, to je z denem objave v Uradnem listu EU. Kot v veèini direktiv novega koncepta je predvideno predhodno obdobje, tukaj do 3. maja 2004, v katerem lahko drzave èlanice uporabljajo svoje do takrat veljavne predpise. Obvezujoèa uveljavitev Direktive je 3. maj 2004. Za naprave, ki so bile ze odobrene, katerih gradnja pa se pred 3. majem 2004 se ni zaèela, mora drzava èlanica v skladu s tem èlenom odobritev ponoviti. Èe naprava izpolnjuje zahteve te Direktive, se Direktiva zanjo neomejeno uporablja. Èe pa naprava ne izpolnjuje, lahko drzava èlanica dovoljenje ohrani, vendar mora biti zagotovljen vsaj enak nivo varnosti kot ga zahteva Direktiva. Drzava èlanica se mora pri taksni odloèitvi opirati na mnenje pristojnega organa. Drzava èlanica krsi svoje obveznosti, èe se na gradnjo ne odzove ali èe se izkaze, da nivo varnosti ni zadosten.
Drzave èlanice za obdobje stirih let po zaèetku veljavnosti te Direktive dovolijo:
o gradnjo naprav in dajanje naprav v obratovanje,
o dajanje podsistemov in varnostnih elementov na trg, ki so skladni z doloèbami, ki veljajo na njihovih ozemljih na dan zaèetka veljavnosti te Direktive.
V predhodnem obdobju se lahko proizvajalci, priglaseni organi in inspekcije postopoma prilagodijo novim pravilom. Predhodno obdobje bo izrabljeno tudi za izdelavo harmoniziranih standardov, ki so v pravu o zièniskih napravah se posebej pomembni, èeprav je Direktiva uporabna tudi brez njih.
Po preteku predhodnega obdobja po 3. maju 2004 preneha tudi veljavnost obstojeèih nacionalnih zakonov. Do tega dneva morajo drzave èlanice regulativo , ki je v nasprotju z Direktivo, odpraviti. Po 3. maju 2004 so drzave èlanice v celoti zavezane dovoljevati promet z varnostnimi sklopi in podsistemi le, èe so ti opremljeni z CE - izjavo skladnosti ( samo za varnostne skope ) s CE - znakom skladnosti.
Cilji direktive 2000/9/EU
Cilj Direktive 2000/9/EU je zagotavljanje varnosti potnikov in prostega prometa komponent zièniskih naprav s pomoèjo harmonizacije zahtev. Varnost oseb in uresnièevanje skupnega trga sta osnovna cilja politike Evropske unije.
Predmet
Zièniske naprave za prevoz oseb so naèrtovane, grajene in spusèene v pogon za prevoz oseb. Zièniske naprave so predvsem prometne naprave, ki so namesèene v gorskih turistiènih krajih in obsegajo vzpenjaèe, ziènice, kabinske ziènice, sedeznice in vleènice. Lahko pa gre tudi za zièniske naprave, ki sluzijo kot mestni prometni sistem. Doloèene vrste naprav pa so lahko grajene po popolnoma drugih osnovnih naèelih, ki pa ne morejo biti a priori izvzeti. Zato mora biti potrebno, da se zagotavljanje enakih varnostnih ciljev, ki so predvideni v Direktivi, uvedejo specifiène zahteve.
Turizem in industrija
Obratovanje zièniskih naprav je predvsem povezano s turizmom, predvsem v gorskem svetu, ki je zelo pomemben za gospodarstvo doloèenih regij in vse bolj pridobiva na pomenu v trgovinskih bilancah drzav èlanic. Podroèje ziènic pa je iz stalisèa tehnike v podroèju industrije investicijskega blaga ter visokih in nizkih gradenj.
Neharmonizirana nacionalna regulativa
Drzave èlanice so pristojne za nadzor nad varnostjo zièniskih naprav med graditvijo, zagonom in obratovanjem. Prav tako imajo skupaj s pristojnimi organi odgovornost za pravice nad zemljisèi, prostorskim naèrtovanjem in varovanjem okolja. Pravni predpisi posameznih drzav so zelo razlièni posebej se glede specifiènih postopkov nacionalnih industrij, kakor tudi glede regionalnih obièajev in znanj. Predpisujejo posebna dimenzioniranja in naprave kakor tudi specifiène zahteve. Taksno stanje sili proizvajalce, da svoje proizvode za vsak primer na novo definirajo, kar nasprotuje ponudbi standardnih resitev in ima negativen vpliv na konkurenènost.
Prednost varnosti
Zagotavljane morajo biti temeljne zahteve za varovanje varnosti in zdravja s èimer bo zagotovljeno, da bodo zièniske naprave varne. Te zahteve je potrebno odgovorno uveljaviti in upostevati stanje tehnike v èasu proizvodnje kakor tudi tehniène in gospodarske zahteve.
Prekomejne naprave
Zièniske naprave lahko segajo tudi preko meja. V tem primeru je lahko njihova izvedba otezena, zaradi nasprotujoèih pravil posameznih drzav.
Uresnièevanje skupnega evropskega trga
Za celotno Unijo je potrebno zagotoviti veljavnost temeljnih zahtev v smislu varnosti in zdravja oseb, varovanja okolja in varovanja potrosnikov, ki morajo veljati za naprave, podsisteme in varnostne sklope. Brez temeljnih zahtev bi medsebojno priznavanje nacionalnih predpisov predstavljajo tako s politiènega kot tudi iz tehniènega stalisèa neresljiv problem glede na tolmaèenje in odgovornosti. K resevanju tega problema prav tako ne bi doprinesla standardizacija, èe ne bi doloèili harmonoiziranih temeljnih zahtev.
Trg potrebuje transparentnost in zaupanje
V posameznih drzavah èlanicah bo v splosnem odgovornost za odobritev zièniskih naprav na nacionalnih oblasteh. V doloèenih primerih odobritev sklopov ne bo mogoèa v naprej, ampak sele na zahtevo stranke. Pregled zièniskih naprav pred zagonom lahko pripelje do zavrnitve doloèenega slopa ali tehnoloske resitve. Ta povzroèa dodatne stroske, podaljsuje dobavne roke in je se posebej v skodo tujim proizvajalcem. Na drugi stani so zièniske naprave ( tudi med obratovanjem ) proizvod, ki ga pristojni organi strogo nadzorujejo. Vzroki za tezke nesreèe so lahko povezani z izbiro lokacije, transportnega sistema, gradbenih objektov ali vrste obratovanje in vzdrzevanje zièniske naprave.
Enovita raven varnosti
Varnost zièniskih naprav je odvisna od pogojev v okolju kakor tudi od industrijskih sestavnih delov, njihove sestave in montaze na lokaciji in njihovega nadzora med obratovanjem. To podèrtuje potrebo, da varnost zièniske naprave vrednotimo kot celoto in da se na nivoju evropske Unije razvije enoten koncept zagotavljanje kvalitete. Za to, da bi proizvajalcem pod temi pogoji omogoèili premostitev sedanjih tezav, uporabnikom pa omogoèili najboljso mozno rabo zièniskih naprav ter zagotovili enak razvojni nivo v vseh drzavah èlanicah, je potrebno definirati katalog zahtev, kakor tudi postopke kontrole in preizkusanja, ki bodo v drzavah èlanicah enovito aplicirani
Uporabniki, ki prihajajo tako iz drzav èlanic, kakor tudi iz drzav izven Unije, je potrebno zagotoviti zadovoljiv nivo varnosti. Ta zahteva pogojuje potrebo za doloèitev postopkov in metod za raziskovanje, kontrolo in preizkusanje. To vodi k standardiziranim tehniènim napravam, ki jih je potrebno integrirati v zièniske naprave.
Okolje in trajnostni turizem
V kolikor je na osnovi Direktive sveta 85/33/EGS Sveta z dne 27. junija o oceni vpliva na okolje za doloèene privatne in javne projekte, zahtevano, je potrebno oceniti vplive zièniske naprave na okolje. Poleg uèinkov, ki so navedeni v vsaki Direktivi, je potrebno upostevati varstvo okolja kakor tudi zahteve za trajen razvoj turizma. Direktiva, ki jo obravnavajo ta navodila, se nanasa na konstrukcijo, graditev in zagon zièniske naprave vkljuèno z zahtevami za vzdrzevanje in obratovalno tehniènimi zahtevami. Izbira lokacije ni predmet Direktive niti z evropskih harmoniziranih standardov. Lokacijo odobri pristojni organ drzava èlanice.
Javnost pogodb
Zièniske naprave so lahko tudi v podroèju, ki ga ureja Direktiva sveta 93/38/EGS z dne 14. junija 1993, ki usklajuje postopke javnih naroèil subjektov, ki delujejo v vodnem, energetskem, prometnem in telekomunikacijskem sektorju. Direktivo 93/38/EGS je nadomestila Direktiva 2004/17/EU z dne 31. marca 2004. Za zièniske naprave je lahko direktiva pristojna, èe so znaèilnosti ponujene prometne zmogljivosti ( trasa, kapaciteta, pogostost rabe ) podane s strani javne sluzbe in jih ne doloèa izkljuèno operater in konkurenènost. To pa ni vedno sluèaj. V nekaterih èlanicah lahko operater po lastni presoji doloèi kapaciteto prevoza in vozni red.
Razpisi in tehniène specifikacije
Splosne podlage ali pogodbene podlage morajo za vsako naroèilo vsebovati tehniène specifikacije. Tehniène specifikacije morajo biti skladne z evropskimi specifikacijami, èe le te obstajajo.
Harmonizirani evropski standardi
Evropski standardi bodo omogoèili, da bo dokazilo za izpolnjevanje temeljnih zahtev lazje in da bo produkt izpolnjeval temeljne zahtev. Harmonizirane standarde bodo izdelale privatne organizacije in bodo fakultativne. Evropski komite za standardizacijo ( CEN ) in evropski komite za elektrotehnisko standardizacijo (CENELEC ) sta gremija, ki sta pristojna za sodelovanje med Komisijo in tema dvema organizacijama. V smislu te Direktive je harmoniziran standard tehnièna specifikacija ( evropski standard ali harmonizacijski dokumenti ), ki jo ena ali obe organizaciji doloèata po nalogu komisije v skladu z Direktivo 98/43/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o postopkih za zagotavljanje informacij na podroèju tehniskih standardov in predpisov ter pravil o storitvah informacijske druzbe kakor tudi v skladu s temi splosnimi navodili. Tehnièni komite 242 ( TC 242 ) CEN je bil s strani Evropske komisije pooblasèen, da pripravi vrsto standardov ( glej toèko 3.3.1. ), katerih uveljavitev ustvarja domnevo o skladnosti z Direktivo za zièniske naprave, ki s tem pridobijo status harmoniziranih standardov.
Domneva skladnosti
Samo, èe varnosti sklop ali podsistem neke naprave ustreza nacionalnemu standardu, ki je ustanovljen kot harmoniziran standard in je bil uveljavljen v Uradnem listu Evropske unije, se brez posebnega dokazila sprejme, da je usklajen s pripadajoèimi temeljnimi zahtevami.
Prioriteta temeljnih zahtev
V kolikor ne obstaja evropska specifikacija, se naj po moznosti smiselno sklicuje na druge standarde, ki se uporabljajo v Evropi. Investitorji lahko doloèijo dodatne specifikacije, ki so potrebne za dopolnitev evropskih specifikacij ali drugih standardov. Doloèbe pa morajo v vseh primerih izpolnjevati na nivoju Unije harmonizirane zahteve, ki se nanasajo na zièniske naprave.
Mednarodna razseznost standardizacije
V kolikor je v interesu drzav èlanic, da se uposteva mednarodni sistem standardizacije, bodo standardi v tem okviru izdelani, v kolikor bodo mednarodni trgovski partnerji tudi v resnici uporabljali v skladu z zahtevami politike Uniji. V nekaterih drzavah èlanicah lahko sedaj investitorji navajajo v splosnih podlagah ali v pogodbenih podlagah za vsako naroèilo postopke kontrol in preizkusov, v bodoèe bo potrebno upostevati postopek, posebej se za varnostne sklope, v okviru sklepa Sveta z dne 21. decembra 1989 za skupen koncept ocenjevanja skladnosti. Izraz varnostni sklop obsega materialne in nematerialne predmete, npr. softwarerske programe. Postopek ocenjevanja skladnosti za varnostne sklope mora potekati z uporabo modulov, ki so navedeni v sklepu Sveta 93/465/EGS. Za varnostne sklope je potrebno v naèrtu definirati principe in pogoje za zagotavljanje kakovosti. Ta korak je potreben za podporo splosne uporabe sistema zagotavljanja kvalitete v podjetjih.
Varnostna analiza
V okviru metodiène varnostne analize zièniske naprave je potrebno doloèiti tiste sklope, od katerih je odvisna varnost zièniske naprave.
Podroèje uporabe
Podroèje uporabe sklopa ni doloèeno samo s tehniènimi podatki, kot je hitrost in kapaciteta, ampak tudi s funkcijo, ki jo mora izpolnjevati in njihovimi potrebami ali mogoèimi povezavami z drugimi sklopi. V kolikor podroèje uporabe ni natanèno doloèeno in upostevano, se lahko varnost celotne naprave, kar je cilj splosnih zahtev, postavi pod vprasaj.
CE - oznaèevanje skladnosti varnostnih sklopov
Proizvajalec ali njegov zastopnik s sedezem v Uniji morata varnostni sklop opremiti s CE - znakom skladnosti. CE znak skladnosti pomeni, da ta varnostni sklop ustreza doloèbam Direktive in drugim Direktivam Unije v katerih je CE - oznaèevanje predvideno ( glej toèko 4.2.5. ).
Nepotrebnost CE - oznaèevanje podsistemov
CE - oznaèevanje podsistemov za katere veljajo doloèbe Direktive ni potrebno, èe je na osnovi ocenjevanja skladnosti, ki je izvedeno v skladu z ustreznimi postopki, navedenimi v Direktivi, izdana izjava o skladnosti. To velja ne glede na druge doloèbe, pri èemer pa je proizvajalec dolzan namestiti CE - znak skladnosti na doloèene podsisteme zaradi dokazovanja skladnosti z drugimi pripadajoèimi predpisi Unije.
Zasèitna klavzula
Odgovornost drzav èlanic za varnost in varstvo zdravja kakor tudi drugega, kar zahtevajo temeljne zahteve, se na njihovem ozemlju zagotavlja z upostevanjem zasèitne klavzule in ustreznimi postopki v Uniji. Evropska Unija doloèa za varnost oseb temeljne zahteve in s tem ustvarja evropski skupen trg. Drzave èlanice izvajajo nadzor nad trgom varnostnih sklopov in podsistemov in nadzorujejo splosno varnost naprav na njihovem teritoriju. Zaradi tega mora biti regulirano, kako bodo lahko drzava èlanice te naloge izvajale in kako bo lahko komisija kontrolirala, èe so izreèeni ukrepi nadzornih sluzb v drzavah èlanicah upravièeni.
Preverjanje podsistemov
Pred spusèanjem naprave v pogon mora biti predviden postopek za preverjanje podsistemov zièniske naprave. To preverjanje mora pristojnim organom omogoèiti, da se lahko v vsakem trenutku naèrtovanja, graditve in zagona zagotovi, da rezultati ustrezajo zadevnim doloèbam te Direktive. Proizvajalec mora izhajati iz tega, da ne glede na drzavo èlanico zagotovljeno enakovredno obravnavanje. Zato je potrebno doloèiti naèela in pogoje EU - preizkusa podsistemov zièniske naprave.
Varnost obratovanja
Zahteve, ki se nanasajo na obratovanje zièniskih naprav je potrebno upostevati v varnostni analizi tako, da se ne postavlja pod vprasaj osnovno naèelo prostega pretoka blaga in varnosti zièniske naprave. Èeprav se direktiva ne nanasa na obratovanje zièniskih naprav pa mora Komisija drzavam èlanicam predlagati vrsto priporoèil, da bo obratovanje naprav, ki so v njihovi pristojnosti za uporabnika, osebje in tretje zagotavljalo visok nivo varnosti.
Inovacije
Tehnoloske inovacije je mogoèe obsirneje preizkusati le ob graditvi nove zièniske naprave. Zato je potrebno predvidevati postopek, ki bo poleg preizkusa, ki se nanasa na upostevanje temeljnih zahtev omogoèal tudi doloèanje posebnih pogojev. Ker gre za varnost oseb, dovoljujejo nacionalni organi inovativne tehniène resitve zelo zadrzano in z veliko previdnostjo.
Predhodno stanje in rekonstrukcija obstojeèih naprav
Ziènice, katerih gradnja je bila ze dovoljena, ni pa se se zaèela ali se ravnokar gradijo, morajo ustrezati zahtevam te direktive v kolikor ni s strani drzav èlanic utemeljenih odstopanj in je zagotovljen enako visok nivo varnosti. Pri rekonstrukciji obstojeèih naprav je potrebno upostevati doloèbe Direktive v kolikor je za rekonstrukcijo potrebno dovoljenje v skladu s pravnimi predpisi posamezne drzave èlanice.
Enaka varnost za vse zièniske naprave, ki obratujejo
Uskladitev ze obstojeèih zièniskih naprav s predpisi za nove naprave ni potrebna. To je seveda potrebno, v kolikor se ne da zagotoviti osnovnih varnostnih ciljev. V tem primeru mora komisija drzavam èlanicam posredovati vrsto priporoèil, da bodo naprave, ki so v njihovi pristojnosti zagotavljale visok nivo varnosti za uporabnike ob upostevanju ustreznih predpisov, ki veljajo za nove naprave.
Koordinacija priglasenih organov
Priglaseni organ, ki so pooblasèeni za izvajanje postopkov ocenjevanja skladnosti varnostnih sklopov in podsistemov zièniskih naprav morajo svoje odloèitve kolikor je mogoèe koordinirati posebej se, èe ne obstajajo evropske specifikacije. Komisija preverja, èe je to izpolnjeno. V zièniske naprave so vgrajeni varnostni sklopi in podsistemi, ki so jih preizkusali razlièni priglaseni organi. Praksa ocenjevanja skladnosti mora biti toliko enotna, da se lahko ugotovi skladnosti ali neskladnosti zanesljivosti ugotovi in da si priglaseni organi pridobijo potrebno zaupanje. S tem se bodo zapolnile praznine, zmanjsala pa se bo dvojnost postopkov, kar sicer vodi k podaljsanju postopkov, poveèanju stroskov in ustvarja zmedo. Komisija skrbi skupaj z drzavami èlanicami za tesno sodelovanje priglasenih organov zato, da se bodo postopki ocenjevanja skladnosti enotno uporabljali. Zaradi tega se v okviru te Direktive priglaseni organi sestajajo zaradi koordinacije in usklajevanja ter doloèanja enovitih tehnik in metod, ki ga zagotavljajo primerljivost njihovih rezultatov.
Slovenski pravni viri zièniskega prometa
Zakon o zièniskih napravah za prevoz oseb doloèa zahteve glede varnosti konstrukcije zièniskih naprav, pogoje za graditev zièniskih naprav, zahteve glede naèina in varnosti obratovanja zièniskih naprav, pogoje javnega prevoza oseb po zièniskih napravah in gospodarske javne sluzbe tega prevoza ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.[34]
Zièniske naprave za prevoz oseb
Graditev zièniskih naprav je zaradi njihovega pomena za pospesevanje razvoja turizma in rekreativnih dejavnosti, za gospodarski in splosni druzbeni razvoj manj razvitih in demografsko ogrozenih obmoèij in zaradi smotrne ter okolju prijazne rabe prostora za postavitev zièniske naprave, v javnem interesu.
Doloèbe Zakona o zièniskih napravah za prevoz oseb se uporabljajo za zièniske naprave, ki so namenjene za prevoz oseb, ne glede na to, ali gre za napravo, ki je namenjena prevozu nedoloèenega kroga ljudi ( javni prevoz ) ali pa je namenjena doloèeni skupini uporabnikov.
Zièniske naprave, ki so namenjene prevozu stvari in izpolnjujejo varnostne zahteve, se lahko izjemoma uporabijo za prevoz oseb:
o èe je tak prevoz nujno potreben zaradi delavnega procesa
( vzdrzevanja),
o èe gre za prevoz v zvezi z nalogami zasèite in resevanja,
o v drugih nujnih in izjemnih prevozih.
Ta zakon se ne uporablja za rudniske zièniske naprave za prevoz ljudi in za zièniske naprave, ki se uporabljajo kot delavne naprave, katerih konstrukcija in obratovanje je urejeno s posebnimi predpisi.
Zièniske naprave so glede na obratovalno tehniène in vzdrzevalno tehniène zahteve sestavljene iz naslednjih podsistemov:
o vrvi in vrvnih zvez,
o pogonov in zavor,
o strojne opreme:
napenjalne naprave,
pogonska postaja,
oprema proge,
o vozil, ki so sestavljena iz:
kabin, sedezev ali vleènih naprav,
o nosilnih sklopov, pogonskih naprav,
o prizemk,
o elektrotehniènih naprav:
o krmilne, kontrolne in varnostne naprave,
o komunikacijska in informacijska oprema,
o oprema za zasèito pred strelo,
o resevalne opreme:
o fiksna resevalna oprema,
o prenosna resevalna oprema.
Ministrstvo pristojno za promet, vodi evidenco zièniskih naprav kjer se vodijo podatki o tehniènih in tehnoloskih lastnostih zièniskih naprav, o prometu, kontrolah in izrednih dogodkih na zièniskih napravah, o obratovalnih dovoljenjih in upravljavcih zièniskih naprav. Podatki se vodijo ves èas, ko je posamezna zièniska naprava vpisana v evidenco zièniskih naprav. V obliki arhiva se podatki hranijo se pet let od dne, ko je bila zièniska naprava odstranjena. Podatki, razen osebnih podatkov, se lahko posredujejo drugim organom, èe to zahtevajo in je njihova zahteva povezana izkljuèno z dejavnostjo, s katero se ukvarjajo subjekti, katerih podatki se vodijo v evidencah.
Varnost konstrukcije zièniskih naprav
Varovalni pas zièniske naprave obsega prostor pod ziènisko napravo in pas na obeh straneh tega prostora, v katerem je zaradi delovanja zièniske naprave ogrozena varnost ljudi in premozenja. Sirina in visina varovalnega pasu se doloèi glede na tehniène lastnosti naprave in druge vplivne okolisèine v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno s predpisom ministra.
Na zahtevo pravne ali fiziène osebe, ki zeli graditi ziènisko napravo se za vsako naèrtovano ziènisko napravo, podsistem ali varnostni sklop, izdela varnostna analiza, ki zajema vse varnostne vidike sistema in njegove okolice z zvezi s projektiranjem, izvedbo in obratovanjem zièniske naprave. Varnostna analiza omogoèa na podlagi preteklih izkusenj prepoznati verjetna tveganja, do katerih lahko pride med obratovanjem.
Varnostna analiza mora biti izdelana v slovenskem jeziku, lahko pa tudi v enem od drugih uradnih jezikov Evropske unije, in podpisana s strani proizvajalca zièniske naprave.[36] Izdelana mora biti v skladu s priznano ali potrjeno metodo in mora obratovati za vsak podsistem zièniske naprave, in to za vse mozne naèine obratovanja. Podati mora tudi identifikacijo in navedbo vseh moznih povzroèiteljev ogrozenosti ob postavitvi in obratovanju zièniske naprave in iz tega izvirajoèe vse mozne posledice. Upostevati je potrebno vse zunanje povzroèitelje ogrozenosti, kot so na primer veter, plazove, krizanja z drugimi prometnimi podsistemi, naprave, ki niso sestavni del zièniske naprave v varovalnem pasu zièniske naprave ali zgradbe oziroma naprave, in izvajanje drugih dejanj v varovalnem pasu zièniske naprave in pa povzroèitelje ogrozenosti, ki lahko izvirajo iz zièniske naprave same, kot na primer krizisèa s cestami, potmi ali elektriènimi vodi, z ovirami zraènega prometa. Mozne posledice v varnostni analizi morajo biti opredeljene tako, da je obseg skode mogoèe ovrednotiti.
Podati mora seznam ukrepov, ki bodo uporabljeni za prepreèevanje povzroèiteljev ogrozenosti. Kolikor posameznih nevarnosti ni mogoèe v celoti izkljuèiti, je treba predvideti ukrepe, ki zmanjsujejo posledice na sprejemljiv obseg ( preostanek tveganja ).
Varnostna analiza mora zajeti tudi varnostne naprave in njihov vpliv na ziènisko napravo in z njo povezane podsisteme, ki jih varnostne naprave sprozijo.
Varnostne naprave morajo delovati tako, da:[37]
o zaznajo okvare, napake ali izpad delovanja in samodejno zagotovijo, da zièniske naprave ostanejo v stanju, ki zagotavlja varnost bodisi v naèinu zasilnega obratovanja bodisi v stanju mirovanja ob prekinitvi delovanja ter da so redundantne ( varnostno funkcijo za doloèen sklop zagotavlja veè varnostnih naprav ) in pod nadzorom ali
o so take, da je verjetnost izpada delovanja predvidljiva in da glede varnosti delovanja dosegajo kriterije za varnostne naprave.
Varnostna analiza je podlaga za izdelavo seznama tveganj in nevarnih situacij in za doloèitev seznama varnostnih sklopov. Na osnovi rezultatov varnostne analize se izdela varnostno poroèilo. Varnostno poroèilo je povzetek nevarnosti in nevarnih dogodkov pri obratovanju. Varnostno poroèilo je treba izdelati v slovenskem jeziku in ga je treba priloziti projektni dokumentaciji.[38] Namen varnostnega poroèila je preveriti popolnost v varnostni analizi navedenih ukrepov za prepreèevanje ogrozenosti in vrednotenje v varnostni analizi navedenih ukrepov za prepreèevanje povzroèiteljev ogrozenosti in ukrepov za zmanjsevanje posledic na sprejemljivo mero.
Varnostno poroèilo obsega projektno nalogo, ime in naslov naroènika, datum, ime izdelovalca varnostnega poroèila in dokazilo o njegovi usposobljenosti ter izjavo naroènika, da je seznanjen z vsebino varnostnega poroèila.
Na osnovi varnostnega poroèila je doloèen seznam varnostnih sklopov.[39]
Varnostni sklopi morajo izpolnjevati temeljne zahteve:
o glede posameznih elementov infrastrukture zièniskih naprav,
o glede vrvi, pogonov in zavor ter mehanskih in elektriènih naprav,
o glede vozil in vleènih naprav,
o glede opreme za uporabnike,
o obratovalno - tehniène zahteve in
o da je izvedena varnostna analiza.
Varnostni sklopi se lahko dajo v obratovanje samo, èe so pravilno vgrajeni in vzdrzevani ter uporabljeni za predvidene namene. Zagotavljati morajo, da zièniska naprava ne ogroza zdravja ali varnosti oseb ter varnosti premozenja.
Graditev zièniskih naprav
Za graditev zièniske naprave mora investitor pridobiti koncesijo za graditev, s katero investitor pridobi pravico zgraditi in obratovati z ziènisko napravo skladno s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo. [40]
Za rekonstrukcijo zièniske naprave, s katero se poveèa dolzina ali bistveno spremeni zmogljivost te naprave, je potrebno v skladu z doloèbami tega zakona:
o oceniti potrebo po rekonstrukciji zièniske naprave,
o potrebno je sprejeti ali spremeniti oziroma dopolniti ustrezen prostorski akt tako, da omogoèa rekonstrukcijo zièniske naprave,
o spremeniti koncesijski akt,
o skleniti dodatek h koncesijski pogodbi.
Koncesija za postavitev vleènic ni potrebna, èe izpolnjujejo naslednje pogoje, da:
o niso postavljene dlje kot 5 mesecev na leto,
o ne obsegajo postavitve stavb,
o
niso daljse od
o hitrost voznje ne presega 2,5 m/s in
o njihova zmogljivost ne presega 600 oseb na uro.
Koncesijo za vleènico podeli obèina, v kateri lezi vleènica. Èe lezi vleènica v veè obèinah, podelijo koncesijo skupaj vse obèine, v katerih lezi vleènica. Koncesijo za ziènisko napravo, ki lezi na obmoèju mestne obèine, podeli mestna obèina. Èe lezi zièniska naprava le deloma na obmoèju mestne obèine, podelijo koncesijo skupaj mestna obèina in ostale obèine, na obmoèju katerih lezi ta naprava. Koncesijo za ostale zièniske naprave podeli Republika Slovenija.
Pravna ali fizièna oseba, ki zeli graditi ziènisko napravo, lahko pri pristojnem organu koncedenta vlozi vlogo o zainteresiranosti. V primeru, da podeli koncesijo drzava, je pristojni organ Ministrstvo, pristojno za promet. V vlogi o zainteresiranosti mora vlagatelj oziroma vlagateljica navesti predvideno lokacijo zièniske naprave, njene tehniène znaèilnosti in zmogljivosti, namen uporabe in naèin obratovanja in vse druge podatke, iz katerih je mogoèe ugotoviti utemeljenost naèrtovane graditve zièniske naprave.
Koncedent na lastno pobudo ali na podlagi vloge o zainteresiranosti oceni potrebo po zièniski napravi. Pobudo za oceno potrebe po zièniski napravi lahko da tudi lokalna skupnost. Zadostna potreba po zièniski napravi obstoji:
o èe je za naèrtovano ziènisko napravo izkazan javni interes,
o èe je lokacija primerna za predvideno postavitev naprave in njeno rabo,
o èe sta lokacija in zmogljivost zièniske naprave ustrezni,
o èe obstojeèa ali predvidena turistièna opremljenost obmoèja, kjer se naèrtuje postavitev naprave, oziroma dovolj gosta poselitev obmoèja, omogoèajo zadostno izrabo zmogljivosti naprave,
o èe je naèrtovana naprava ustrezno dostopna in je zagotovljeno ustrezno stevilo parkirnih mest.
Po potrebi koncedent pridobi ustrezne studije in analize, na podlagi katerih oceni potrebo po zièniski napravi. Èe je ugotovljena zadostna potreba po zièniski napravi, pa ta ni skladna z veljavnim prostorskim aktom, mora biti pred sprejemom koncesijskega akta sprejet ustrezen prostorski akt, ki omogoèa graditev zièniske naprave ali veè naprav, povezanih v sistem.
Koncesijski akt je odlok lokalne skupnosti, ki je pristojna za podelitev koncesije. Èe v skladu s tem zakonom za podelitev koncesije pristojnih veè lokalnih skupnosti, sprejmejo skupen akt tako, da ga v enakem besedilu sprejmejo sveti vseh lokalnih skupnosti. Kadar podeli koncesijo drzava, je koncesijski akt predpis Republike Slovenije. Koncesijski akt lahko tudi vsebuje pravice in obveznosti koncesionarja v zvezi z ureditvijo smuèarskih prog ali drugih rekreacijskih oziroma turistiènih povrsin ali objektov, vkljuèno z njihovimi pomoznimi objekti in napravami ( napravami za zasnezevanje ).
Koncesija za graditev zièniske naprave se podeli na podlagi javnega razpisa. Vlogo za pridobitev koncesije mora koncesionar obstojeèih naprav vloziti v roku, doloèenem v koncesijskem aktu. Po prenehanju koncesijskega razmerja mora koncesionar odstraniti ziènisko napravo in vse objekte, ki jo sestavljajo, razen èe ni v koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi drugaèe zapisano. Naèin in pogoji odstranitve zièniske naprave se podrobneje uredijo v koncesijskem aktu in koncesijski pogodbi. V koncesijski pogodbi se doloèi tudi naèin zavarovanja te koncesijske obveznosti.
Koncesija za graditev zièniske naprave se lahko odvzame tudi v primeru, da je ugotovljena na isti lokaciji potreba po daljsi zièniski napravi ali napravi z veèjo zmogljivostjo, koncesionar obstojeèe zièniske naprave pa ne pridobi koncesije za tako veèjo oziroma zmogljivejso napravo v roku, doloèenim v koncesijskem aktu.
Uredba o koncesiji za obstojeèe ziènice
Ta uredba je koncesijski akt za podelitev koncesije lastnikom ziènic za prevoz oseb, za katere so ti ob uveljaviti Zakona o zièniskih napravah za prevoz oseb imeli veljavno obratovalno dovoljenje.
Koncesionar mora vloziti vlogo za pridobitev koncesije v roku devetih mesecev od uveljavitve te uredbe. Izpolnjevati mora naslednje pogoje:
o da ima v lasti ziènisko napravo,
o da ima veljavno registracijo za opravljanje zièniske dejavnosti,
o da ima veljavno obratovalno dovoljenje,
o da ima poravnane vse davke, prispevke in druge obvezne dajatve,
o da ni v postopku prisilne poravnave, steèaja ali likvidacije,
o da ima izdelane obratovalne dokumente za ziènico,
o da ima strokovno usposobljene kadre in zadostne tehniène zmogljivosti za opravljanje koncesije,
o da ima izraèun usklajenosti zmogljivosti zièniske naprave s prepustnostjo pripadajoèih smuèarskih prog.
Koncesionar mora k vlogi predloziti dokazila iz seste do osme alinee prejsnjega odstavka. Ostala dokazila pridobi organ, ki doloèa o zahtevku koncesionarja, po uradni dolznosti. Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta minister, pristojen za ziènice.
Koncesijska pogodba preneha:
o s prenehanjem koncesijske pogodbe,
o z odvzemom koncesije,
o s steèajem koncesionarja.
Koncedent z odloèbo odvzame koncesijo, èe:
o koncesionar ne ravna skladno z izvrsljivimi doloèbami pristojnih inspekcijskih organov, ki se nanasajo na ziènico in njeno obratovanje,
o za veè kot dve leti preneha z obratovanjem ziènice ter se koncesionar in koncedent ne dogovorita drugaèe.
Koncesionar mora po prenehanju koncesijskega razmerja odstraniti ziènico. Odstranitev ziènice obsega razgraditev ziènice, odstranitev objektov in narav koncesije ter glede na okolisèine vzpostavitev èim primernejsega stanja glede na prvotno stanje na vseh zemljisèih in drugih povrsinah, kjer se izvaja koncesija. Koncesionar izdela program odstranitve ziènice, h kateremu mora pridobiti soglasje koncedenta. Stroske odstranitev ziènice v celoti krije koncesionar. Naèin zavarovanja te obveznosti in odstranitev ziènice se doloèi v koncesijski pogodbi.
Presoja skladnosti varnostnih sklopov in podsistemov zièniske naprave
Presoja skladnosti varnostnih sklopov se izvaja z namenom, da se preveri izpolnjevanje temeljnih varnostnih zahtev. V njenem okviru se izvaja presoja temeljne skladnosti posameznega varnostnega ali drugega sklopa z veljavnimi predpisi in harmoniziranimi standardi. Presojo skladnosti izvaja eden ali veè organov za ugotavljanje skladnosti.[42]
Preden se da doloèen varnostni sklop v promet mora proizvajalec ali njegov pooblasèeni zastopnik predloziti varnostni sklop v postopek presoje skladnosti in na varnostni sklop namestiti znak skladnosti CE in sestaviti izjavo o skladnosti. Znak skladnosti CE mora biti na varnostnem sklopu razloèno viden. Kolikor to ni mogoèe, mora biti na varnostni sklop trdno pripeta etiketa. Opremljanje varnostnih sklopov z dodatnimi oznakami, ki bi lahko privedle do zmede v zvezi z znakom skladnosti CE, je prepovedano. Druge oznake so lahko namesèene kolikor ne vplivajo na vidnost in èitljivost znaka skladnosti CE.[43]
Znaku CE sledijo zadnji dve stevilki leta, v katerem je bil
znak namesèen, in identifikacijska stevilka organa za ugotavljanje skladnosti,
ki je izdal izjavo o skladnosti.[44]
Razlièni elementi znaka skladnosti CE morajo imeti v glavnem enako vertikalno
dimenzijo, ki ne sme biti manjsa od
Logotip : Znak skladnosti CE:
Vir: Pravilnik o zièniskih napravah za prevoz oseb, èl. 38
Postopki presoje skladnosti, ki jih organi za ugotavljanje skladnosti izvajajo v fazi naèrtovanja ali gradnje zièniske naprave, temeljijo na modulih, ki so prikazani v tabeli 1. Module iz tabele je treba uporabljati ob upostevanju specifiènih dodatnih pogojev, ki jih vsak modul predvideva. [45]
Tabela 2: Presoja skladnosti varnostnih sklopov
Naèrtovanje |
Proizvodnja |
1. ES - Tipski preskus ( Modul B ) |
1.a. Zagotavljanje kakovosti proizvodnje ( Modul D ) 1.b. Overjanje proizvodov ( Modul F ) |
2. Popolno zagotavljanje kakovosti ( Modul H ) |
2. Popolno zagotavljanje kakovosti ( Modul H ) |
3. Overjanje enote ( Modul G ) |
3. Overjanje enote ( Modul G ) |
Vir: Pravilnik o zièniskih napravah za prevoz oseb, èl. 31
Presoja skladnosti podsistema se izvaja v fazi naèrtovanja, konstruiranja in preizkusanja ob prevzemu dokonèno izdelanega podsistema. Tehnièna dokumentacija, ki spremlja certifikat o ocenjevanju skladnosti podsistema, mora zajemati:[46]
o konstrukcijske naèrte in izraèune, sheme elektriène in hidravliène opreme, sheme komandnih tokokrogov, opis raèunalniskih in avtomatskih sistemov, navodila za obratovanje in servisiranje,
o seznam varnostnih sklopov, ki se porabljajo v podsistemu,
o izvode izjave o skladnosti za vgrajene varnostne sklope, skupaj z ustreznimi konstrukcijskimi naèrti in enim izvodom poroèil o drugih opravljenih preizkusih in preizkusih ob prevzemu.
Dokumentacija in dopisi v zvezi s postopki ocenjevanja skladnosti morajo biti izdelani v istem jeziku ali istih jezikih, kot je izdelan priroènik z navodili za uporabo zièniske naprave.
Organ za zagotavljanje skladnosti, ki je odgovoren za ocenjevanje, mora imeti nemoten dostop do proizvodnih prostorov, skladisènih prostorov in po potrebi montaznih prostorov za preizkusanje ter na splosno do vseh prostorov, do katerih mora po njegovem imeti dostop za opravljanje svoje naloge. Proizvajalec mora organu za ugotavljanje skladnosti priskrbeti vse dokumente ali zagotoviti, da se mu priskrbijo vsi dokumenti, ki jih v ta namen zahteva, zlasti naèrti in tehnièno dokumentacijo v zvezi s podsistemom.
Priglaseni organ, ki je odgovoren za ocenjevanje, mora obèasno opraviti kontrole, da bi zagotovili skladnost. Ob vsakem obisku odgovornemu operativnemu nadzorniku predlozi poroèilo o kontroli. Nenapovedano sme tudi obiskati proizvodne prostore. Med takimi obiski sme opraviti popolne ali delne kontrole. Sestaviti mora poroèilo o obisku in po potrebi odgovornemu operativnemu nadzorniku predloziti poroèilo o kontroli. Vsak priglaseni organ mora obèasno objaviti ustrezne podatke o vseh vlogah za ocenjevanje, ki jih je prejel, vseh certifikatih o ocenjevanju, ki jih je izdal in zavrnil.
OBVEZNOSTI, PRAVICE IN ODGOVORNOSTI STRANK IZ POGODBE O PREVOZU Z ZIÈNISKIMI NAPRAVAMI
Obveznosti, pravice in odgovornost upravljavca ziènic iz pogodbe o prevozu z zièniskimi napravami
Obveznost upravljavca zièniskih naprav
Upravljavec zièniske naprave mora:[47]
o V skladu z obratovalnimi predpisi doloèiti potrebno osebje za zagotavljanje varnosti in pravilnosti obratovanja,
o upostevati veljavne predpise in v obratovalnih dokumentih vsebovane zahteve ter navodila,
o naroèiti dele, ki se hitro obrabijo, rezervne dele in nadomestni material v skladu z navodili vodje obratovanja v kolikor je to predpisano s tehniènimi varnostnimi doloèbami za gradnjo in obratovanje zièniskih naprav in skrbeti za pripravo primernih prostorov za skladisèenje tega materiala in orodja, kakor tudi za izvedbo tekoèih vzdrzevalnih del,
o omogoèiti izvedbo vzdrzevalnih del in modernizacij za zagotavljanje varnosti in pravilnosti obratovanja, ki jih zahteva pristojni organ,
o inspektorji sporoèiti vsako nesreèo ali drug izredni dogodek, ki je vpliva ali vpliva na varnost in pravilnost obratovanja,
o po potrebi skleniti z lokalnimi pravnimi ali fiziènimi osebami pogodbe, ki le te obvezujejo, da imajo trajno in v zadostnem obsegu na razpolago ustrezno usposobljeno strokovno osebje in sredstva za morebitno resevanje potnikov in za redno izvajanje resevalnih vaj,
o inspektorju redni poroèati o zaèetku in koncu sezone obratovanja,
o ustaviti obratovanje ziènice, èe ne razpolagajo z ustrezno strokovno usposobljenim osebjem in to nemudoma sporoèiti inspektorju.
Pravica upravljavca zièniskih naprav
Upravljavec zièniske naprave ima pravico doloèiti splosne prevozne pogoje, obratovalni èas in cenik ter jih javno objaviti na ustreznih mestih. Splosni prevozni pogoji obsegajo doloèbe o tem, kdo oziroma kaksno blago in pod kaksnimi pogoji se lahko prevaza z ziènisko napravo in kdo oziroma kaksno blago ne, ter kako se morajo osebe vesti na postajah zièniske naprave in pri prevozu. S splosnimi prevoznimi pogoji je potrebno zagotoviti, da osebe upostevajo navodila obratovalnega osebja in da se pri uporabi zièniska neprave obnasajo tako, da je zagotovljeno varno in redno obratovanje in prevoz z ziènisko napravo.[48]
Upravljavec zièniske naprave lahko uporabniku zièniske naprave, kateri je poskodoval ziènisko napravo, zaraèuna nastalo skodo. Prav tako lahko posameznikom zaradi njihovih preteklih krsitev pravil vedenja ali uporabljanje zièniskih naprav pod vplivom alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih zdravil ter da ne uposteva pisna navodila in navodila zièniskega osebja, odreèe pravico dostopa na ziènisko napravo.
Poleg pravic, ki jih koncesionar za graditev zièniske naprave pridobi na podlagi pravnega posla ali z doloèbo o omejitvi ali obremenitvi lastninske pravice ima upravljavec pri zagotavljanju varnega obratovanja zièniskih naprav in pri vzdrzevanju teh naprav se naslednje pravice:
o nemoten vstop in prehod preko nepremiènine, ko je to potrebno za redno obratovanje zièniske naprave, njeno vzdrzevanje in preglede,
o odstranjevanje dreves in vej ter druge vegetacije, kakor tudi drugih ovir, v varovalnem pasu zièniske naprave, kakor tudi drugo potrebno ureditev proge zièniske naprave.
Èe ni v pogodbi z lastnikom nepremiènine ali v odloèbi o omejitvi ali obremenitvi lastninske pravice drugaèe doloèeno, mora upravljavce zièniske naprave lastniku nepremiènine povrniti dejansko skodo, ki mu s posegi nastane.
Odgovornost upravljavca zièniskih naprav, da zagotovi varno obratovanje zièniskih naprav
Upravljavec zièniske naprave mora organizirati obratovanje in vzdrzevanje zièniske naprave tako, da je zagotovljena varnost prevoza oseb, varnost ljudi in premozenja v vplivnem obmoèju zièniske naprave kot varnost osebja, zaposlenega pri obratovanju.[50] Obratovanje in vzdrzevanje morata biti prilagojena velikosti, tehniènim lastnostim, kakor tudi tveganjem lokacije, kjer se nahaja zièniska naprava. Upravljavec zièniske naprave je odgovoren za organiziranje obratovanja zièniskih naprav.
Osebje, ki izvaja obratovanje in vzdrzevanje zièniskih naprav, mora imeti strokovno izobrazbo, biti strokovno usposobljeno za delo, ki ga opravlja ter izpolnjevati posebne zdravstvene in psihofiziène pogoje. Stevilo osebja mora biti toliksno, da se lahko zagotovi varno obratovanje in vzdrzevanje zièniske naprave. Zdravstvena sposobnost osebja se mora preverjati z rednimi in izrednimi zdravstvenimi pregledi. Psihofizièno stanje delavcev se ugotavlja dnevno. Zdravstvene preglede in zdravstveno evidenco opravlja in vodi zdravstveni zavod, ki izpolnjuje predpisane pogoje ter obvesèa delodajalca o ugotovitvah glede zdravstvenih sposobnosti osebja za opravljanje del h katerim je razporejeno.
Upravljavec zièniskih naprav mora imenovati vodjo obratovanja in namestnico ali namestnika. Vodja obratovanja je na zièniski napravi, ki jo vodi, odgovoren za varnost obratovanja in vzdrzevanja zièniske naprave, zagotavljanje ustreznih tehniènih zahtev in pogojev, dodeljevanje potrebnega osebja ter tehnièno organiziranje obratovanja ob upostevanju okolja zièniske naprave. Posebej je dolzan, da zièniska naprava obratuje varno in da je v dobrem stanju.
Vodja obratovanja ali njegov namestnik sta neposredno predpostavljena vsemu osebju pri obratovanju in vzdrzevanju zièniske naprave. Vodja obratovanja mora izdelati in izvajati navodila za obratovanje, naèrt resevanja ( v soglasju z resevalci ), odlok o varnosti pred pozarom in alarmni naèrt ob nevarnosti pozara ( v soglasju z gasilci ) ter te dokumente tudi analizirati.
V primerih izrednih dogodkov, ki lahko vplivajo na varnost obratovanja naprave in v primeru nesreèe mora vodja obratovanja prijaviti tiste nesreèe in dogodke, ki se neposredno nanasajo na ziènisko napravo oziroma njegovo obratovanje. K temu ne sodijo nesreèe na smuèarskih progah, padci izven obmoèja zièniske naprave. Nemudoma mora telefonsko prijaviti Prometnemu inspektoratu nesreèe s smrtno posledico ali tezko poskodbo, izredne dogodke in spremembe v obmoèju zièniske naprave ali na zièniski napravi, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na varnost obratovanja. Najkasneje v treh dneh pisno prijaviti Prometnemu inspektoratu nesreèe z lazjo poskodbo. Ob poskodbi osebja je potrebno kopijo posredovati inspektorju za delo. Vse nesreèe z poskodbami in vse nesreèe ter dogodki, ki so posledica kaznivih dejanj, je potrebno dodatno nemudoma prijaviti tudi policiji.
V primeru nesreèe ali drugega izrednega dogodka, ki lahko varno vpliva na varnost obratovanja mora vodja obratovanja prekiniti. Obratovanje se lahko nadaljuje sele takrat, ko so pomanjkljivosti odpravljene in je zagotovljeno varno obratovanje, najdene napake na zièniski napravi, ki ne vplivajo na varnost obratovanje se po moznosti takoj odpravijo. Po prekinitvi se ponovni zagon zaène sele takrat, ko se je vodja obratovanja preprièal, da je zièniska naprava varna in skladna s predpisi za obratovanje. Upravljavec zièniske naprave mora naroèiti strokovno tehnièni pregled po vsaki poskodbi ali drugem dogodku, ki lahko vpliva na varnost obratovanja ( potres ali druge naravne nesreèe ). Vodja obratovanja mora voditi oziroma organizirati vodenje naslednjih dokumentov o poteku obratovanja in vzdrzevanja in sicer dnevnik obratovanaj, evidenèni list vrvi, zapisnik o letnem pregledu, posebne zapiske, knjigo udarcev strele, knjigo varnosti proti pozaru, zapisnik o vaji resevanja in zapisnik o vodenju evidence prizemk.
Obveznosti, pravice in odgovornost uporabnikov iz pogodbe o zièniskem prevozu
Obveznosti uporabnikov zièniskih naprav, da upostevajo predpise, ki se nanasajo na uporabo naprave
Vsak uporabnik zièniske naprave mora upostevati predpise, ki se nanasajo na uporabo naprave in se ravnati po navodilih, predpisih in doloèbah upravljavca in osebja, ki se nanasajo na pravilno in varno potekanje obratovanja.
Uporabnik naprave mora, èe je to le mogoèe izvajati vse potrebne varnostne in zasèitne ukrepe za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti drugih oseb, zivali in stvari.
Glede na to, da je tehnologija prevoza z ziènisko napravo taksna, da zahteva aktivno sodelovanje uporabnika, se morajo uporabniki natanèno in brez odstopanja ravnati po zapovedih in prepovedih, ki jih posreduje upravljavec in se obnasati tako, da ne ogrozajo drugih uporabnikov in ne povzroèajo skode. Tujim osebam, razen tistim, ki imajo dovoljenje ali so prisotni, ker opravljajo po zakonu ali pogodbeno regulirana dela, je prepovedan vstop v postaje.
Uporabniki se morajo ravnati predvsem po naslednjih doloèbah:
o s svojim sodelovanjem prispevati, da se prevoz odvija pravilno in se obnasati tako, da niso ogrozene druge osebe in da se ne povzroèi skoda,
o se na vstopu postaviti na njim doloèeno mesto,
o èe osebje ni prisotno, je dostop na vstopno mesto in vstop v vozilo prepovedan,
o v nobenem primeru spraviti vozilo v nihanje,
o ne sankati iz vozila tudi ob daljsem zastoju,
o izstopno mesto hitro zapustiti v nakazani smeri,
o ne prepreèiti vozisèa v postajah,
o ne metati stvari iz vozila,
o prepreèevati, da bi stvari strlele iz vozila,
o ne kaditi v èakalnicah in v vozilu,
o ne govoriti z osebjem naprave, razen èe je to sluzbeno potrebno.
Èe potnik nima izkusenj pri
uporabi naprave, mora, èe je to potrebno, poiskati pomoè osebja. Osebe s
posebnimi potrebami morajo pred prevozom, èe je to potrebno, zahtevati pomoè in
z osebjem uskladiti svoje posebne potrebe. Prevoz otrok brez spremstva je
dovoljeno le takrat, èe je otrok veèji kot
Èe je zaradi poskodbe naprave potrebno resevanje potnikov, se to sporoèi preko ozvoèenja na stebrih. Potniki morajo poèakati na osebje za resevanje in ne smejo posredovati na lastno iniciativo tudi, èe bi zaradi posebnih okolisèin kdo lahko to od njih zahteval, tudi glede njihovega lastnega resevanja oziroma skrbi za drugega.
Èe se uporabniki ne ravnajo po navedenih doloèbah, za to odgovarjajo. Morebitne pritozbe potnikov je potrebno nasloviti na upravljavca zièniske naprave.
Pravica uporabnikov zièniskih naprav, da mu upravljavec ziènice zagotovi resevanje iz zièniske naprave
Upravljavec zièniske naprave mora takoj organizirati resevanje ljudi, ki se ponesreèijo ali so ogrozeni na zièniski napravi ali v njenem vplivnem obmoèju ter jim zagotoviti prvo pomoè.[53] Upravljavec zièniskih naprav, razen vleènic, mora s periodiènimi vajami dokazati, da organizacija resevanja zadosèa zahtevam. V primeru nesreèe ali drugega izrednega dogodka na zièniski napravi, mora proizvajalec te naprave o tem nemudoma obvestiti inspektorja za zièniske naprave, v skladu s predpisi pa tudi druge pristojne organe in sluzbe ter narediti pisno poroèilo. Organizacijo resevanja iz zièniske naprave v primeru nesreèe ali drugega izrednega dogodka na zièniski napravi predpise minister.
V primeru daljsega zastoja naprave, mora vodja obratovanja ali strojnik o tem nemudoma preko ozvoèenja obvesti potnike na napravi in jim sporoèilu informacije, ki jih bodo pomirile in jih seznanile s postopki, ki potekajo in tistimi, ki bodo uvedeni ter o potrebnem naèinu obnasanja potnikov.[54] Te informacije je potrebno ponavljati toliko pogosto, kot je potrebno. Biti morajo jasne in razumljive tudi, èe se posredujejo v slabih vremenskih razmerah ne glede na to, kje se nahaja vozilo.
Vodja obratovanja mora prve pol ure, ki sledijo ustaviti naprave zaèeti:
o ali z vraèanjem vozil z enim od zato razpolozljivih pogonov ali
o s postopkom resevanja na naèin, kot je del trase predvideno z naèrtom resevanja.
Vraèanje vozil je dovoljeno le takrat, èe delujejo vse za to predvidene varnostne naprave. Èe se izkaze za potrebno, je potrebno varnostne naprave delno ali v celoti premestiti. Èe varnostne naprave ne delujejo v celoti, je potrebno sprejeti vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo enak nivo varnosti, kot pri obratovanju pod normalnimi pogoji. Pri tem je dovoljeno kontrolo avtomatskih varnostnih naprav nadomestiti z neposredno kontrolo osebja.
Predviden celotni èas za vse postopke ne sme presegati 3,5 ur, pri èemer se zaène raèunati èas z ustavitvijo naprave in trajanja do trenutka, ko zadnji potnik prispe na varno zbirno mesto. Osebje mora med celotnim postopkom resevanja pomagati potnikom, ob tem pa ne sme biti vprasljiva varnost tistih potnikov, ki èakajo na resevanje. Resevalno osebje mora resevalce iz zbirnega mesta spremljati toliko èasa, da lahko sami brez nevarnosti zapustijo mesto izrednega dogodka.
Za resevanje potnikov morajo biti v postajah zadostni kompleti naprav za spusèanje po vrvi. Vodenje resevanja je obveznost vodje obratovanja. Vodja resevanja doloèa o potrebnih ukrepih, izbiri metod resevanja in uporabi naprave v posameznih primerih glede na razmere. Resevanje se izvaja na osnovi naèrta resevanja. Osebe, ki se jih resuje, je potrebno spraviti na mesto, iz katerega je omogoèen varen dostop do spodnje postaje. V sili se za to uporabi tudi resevalne sani ali druga primerna vozila za resevanje. Resevalne naprave je potrebno po vsaki uporabi oèistiti, preveriti uporabnost in njihovo delovanje ter jih shraniti na za to predpisano mesto.
Odgovornost uporabnikov zièniskih naprav, da upostevajo navodila upravljavcev ziènic
Doloèila za potnike morajo biti prilagojena pogojem obratovanja in napravi, v pisni obliki jih mora izdelati upravljavec.[55] Doloèila vsebujejo doloèbe za prevoz potnikov, njihove opreme, njihovo obnasanje ter moznost prevoza zivali in prtljage, povzetek je predstavljen v obliki posterja. Potniki se morajo drzati doloèenih pravil s strani osebja zièniske naprave. Vsako neupostevanje ima lahko pravne posledice.
Prevoz se izvaja na osnovi prevozne pogodbe ( vozovnice ). Prevozni pogoji prevoza se sestavni del te pogodbe, potnik pa se s tem obveze, da jih bo izpolnjeval. Veljavnost pogojev prevoza je od vstopa potnika v obmoèje naprave do trenutka, ko jo zapusti. Prevoz se lahko izvaja samo takrat, ko je naprava pripravljena za prevoz potnikov, sicer je dostop do naprave prepovedan. Potniki morajo uporabljati opremo primerno pogojem obratovanja.
Izloèitev potnikov se lahko zgodi, èe se ne drzijo predpisov in doloèil za prevoz potnikov, ne izpolnjujejo sprejetih doloèil upravljavca ali osebja ter oseb, ki krsijo javni red.
Informacija o zièniski napravi za potnike morajo biti prosto dostopne, namesèene na vidnem mestu pred dostopom k zièniski napravi ter morajo vsebovati:
o ime zièniske naprave,
o doloèila za potnike,
o obratovalni èas,
o obvestilne znake.
Te informacija se lahko tudi razsiri z informacijami o smuèarskih progah in sprehajalnih poteh. Obratovalni predpis mora vsebovati vrsto in namestitev obvestilnih znakov ( se posebej predpisanih ). Uporaba piktogramov. Zakljuèek obratovanja naprave za potniski promet je potrebno objaviti ter dostopne poti je potrebno zapreti.
Na postajah zièniske naprave, v njenih vozilih in v vplivnem obmoèju zièniske naprave morajo biti opozorilni napisi glede vedenja oseb, ter svarilni in drugi opozorilni napisi za gibanje v okolici postaje in v vplivnem obmoèju zièniske naprave.[56]
PREDLOG UKREPOV O AFIRMACIJI ZIÈNISKEGA PRAVA V SLOVENIJI
Predlog ukrepov na ravni zakonodaje
Zakonodajo, ki opredeljuje podroèje varnosti javnega prevoza na zièniskih napravah, je v slovenskem pravnem redu potrebno razdeliti na nekaj nivojev in sicer:[57]
Temelji zakon, ki predpisuje osnovna naèela gradnje, obratovanje in vzdrzevanja ter inspekcijskega nadzora zièniskih naprav. Na obmoèju Republike Slovenije je v veljavi Zakon o zièniskih napravah za prevoz oseb /ZZNPO/ ( Uradni list RS, st. 126/03 )
Podzakonske akte kot so predpisi, ki natanèneje opredeljujejo obravnavano podroèje ter vsebujejo tudi normative in standarde specifiène za zièniske naprave. Na obmoèju Republike Slovenije to podroèje obravnava Pravilnik o ziènicah in vleènicah ( Uradni list SRS st. 7/84, 14/84, 16/87 in Uradni list RS st. 7/97, 111/06 ).
Posamezna povsem specifiène probleme s podroèja zièniskih naprav, je mogoèe zakonsko opredeliti tudi s pomoèjo odredb pristojnega upravnega organa.
V skladu z zakonodajo veljavno na obmoèju Republike Slovenije ( Zakon o organizaciji in delavnem podroèju ministrstev ( Ur.l. RS st. 71/94 )), podroèje graditve zièniskih naprav obravnava Ministrstvo za okolje in prostor ter upravne enote v njegovi sestavi. Ministrstvo za okolje in prostor vodi postopke graditve ziènic, upravne enote v njegovi sestavi pa vodijo postopke graditve vleènic. Za nadzor obratovanja in vzdrzevanja zièniskih naprav je v skladu z doloèili istega zakona
pristojen Prometni inspektorat Republike Slovenije, ki je organ v sestavi Ministrstva za promet in zveze.
Ko primerjamo vsebino nase zakonodaje z zakonodajami veljavnimi v evropskih drzavah se ugotovijo povsem enake metode, naèine in ukrepe za zagotavljanje varnosti na zièniskih napravah vkljuèno z standardi in normativi, ki so specifièni za podroèje zièniskih naprav.
Pri analizi posameznih predpisov in predlaganju sprememb s ciljem posodobitve da:
o Zakon ni preslikava ( uzakonjenje ) obstojeèega stanja na podroèju tehnike in tehnologije zièniskih naprav. Zakon mora biti odprt in mora omogoèati gradnjo in obratovanje razliènih zièniskih naprav seveda ob zahtevah zagotavljanja varnosti obratovanja sistema. Zakon mora opredeljevati vsa najpomembnejsa podroèja in elemente varnosti.
o Uporaba zièniskih naprav kot sistema javnega potniskega prometa spada med naèine javnega prevoza z nizjim podroèjem sprejemljivega rizika, kjer je nivo lastne odgovornosti uporabnika dokaj nizka. Hkrati se je potrebno zavedati, da mora uporabnik upostevati vsa navodila upravljavca ( tako pisna - na sporoèilih, kot ustna ). Odstopanje obnasanja uporabnikov od navodil upravljavca ne more biti samo v odgovornost upravljavca zièniske naprave.
Predlog ukrepov na ravni Ministrstva za promet in zveze
Predlog ukrepov na ravni usmeritve razvoja zièniskega prometnega sistema
Predlog razvoja zièniskega sistema RS je izdelan v dveh èasovnih prerezih in sicer do in po letu 2010. Predvsem v prvem èasovnem obdobju do leta 2010 bo potreba po ukrepanju s strani drzave velika in nujna. Ocenjuje se, da se bo do leta 2010 razvoj omejil na obstojeèe sportno turistiène centre s ciljem vzpostavljanja funkcionalne celote gospodarskih enot sposobnih prezivetja. Nadaljnji razvoj po letu 2010 bo predvidoma odvisen od takrat prevladujoèih trznih zakonitosti.[58]
Splosne usmeritve razvoja zièniskega prometnega sistema RS so:
o Potrebno je vzpostaviti zakonodajo skladno s smernicami EU za podroèje organiziranja in izvajanja zièniskega prometa ter tehniske normative (specifikacije ) v skladu s CEN normami.
o Delovanje naprav zièniskega prometnega sistema, ki izvajajo javni potniski promet, ki je predmet javnega interesa, je potrebno zagotoviti z vkljuèevanjem Ministrstva za promet in zveze.
o Delovanje naprav, ki so gospodarskega interesa s sinergijskimi uèinki na druge dejavnosti v prostoru je potrebno zagotoviti z vkljuèevanjem Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem.
o Za usklajen demografski razvoj predvsem na podroèjih, ki so demografsko ogrozena je potrebno vkljuèiti Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za delo in druzino.
o Potrebna je racionalizacija postopkov planiranja, gradnje in vzdrzevanja zièniske infrastrukture s pripadajoèimi napravami, objekti in povrsinami s ciljem zagotavljanja uèinkovitega razvoja gospodarske dejavnosti na tem prostoru.
Planske usmeritve so:
o Razvoj sportno turistiènih centrov s pripadajoèo prometno, turistièno, sportno in komunalno infrastrukturo se v Republiki Sloveniji v obdobju do leta 2010 omeji na obstojeèe sportno turistiène centre.
o Izvede se obnova ( zamenjava ) obstojeèih zièniskih naprav zaradi:
o doseganja tehniske in tehnoloske primerljivosti,
o usklajenosti kapacitete zièniskega sistema s kapaciteto smuèisè.
o Izvedejo se potrebni ukrepi za zagotavljanje dostopnosti in prometne varnosti na dostopnih cestah.
o Siritve obstojeèih sportno turistiènih centrov se planirajo v obsegu uravnotezenja in zagotavljanja evropsko primerljive ponudbe.
o Razvoj obstojeèih sportno turistiènih centrov se izvaja skladno z naèeli trajnostnega regionalnega razvoja in varovanja naravnega okolja, saj je zièniski promet v planinskem okolju ekolosko sprejemljivejsi od katerega koli drugega prometnega podsistema, saj zavzame najmanj prostora, pogon je ekolosko najmanj obremenjujoè, eksterni stroski, ki pri prevozu nastajajo so najnizji, prevoznost pa je tudi v tezkih zimskih razmerah praktièno vedno mozna.
o Razvoj obstojeèih sportno turistiènih centrov je potrebno naèrtovati skladno z razvojem vsem dejavnosti preko celotnega leta ( usklajeno naèrtovanje letne in zimske ponudbe ).
o Boljsi izkoristek obstojeèih zièniskih sistemov je potrebno dosegati z intenzivnejsim razvojem turistiène infrastrukture, ki omogoèa razvoj stacionarnega turizma.
o S ciljem zagotavljanja mednarodne trzne konkurenène sposobnosti je potrebno vzpodbujati fizièno in trzno povezovanje obstojeèih sportno turistiènih centrih.
o Na podroèjih, kjer je turizem v planskem obdobju dominantna gospodarska dejavnost je potrebno zagotoviti ustrezno turistièno in prometno infrastrukturo.
o Razvoj lokalnih sportno turistiènih centrov je potrebno uskladiti potrebam lokalnih skupnosti ter zahtevam izvajanja predsolske in solske obvezne in interesne sportne vzgoje.
Pomen in moznosti financiranja razvoja slovenske zièniske infrastrukture
Za financiranje turizma, za pospesevanje turistiène dejavnosti kot strateske razvojne priloznosti Slovenije je potrebno zagotoviti zadostne in nemotene vire financiranja, oziroma zagotoviti dovolj sredstev za doseganje naèrtovanih ciljev. Glede na naso èedalje veèjo odvisnost od svetovnega turistiènega trga, so cilji dolgoroènega razvoja nasega turizma dosegljivi le, èe bomo obnovili obstojeèo in zgradili novo turistièno infrastrukturo.[59]
Razvoj turizma ustvarja priloznost, ki ugodno vplivajo na celoten ekonomski, socialni in prostorski razvoj drzave. Turizem je za Slovenijo razvojna priloznost tudi zato, ker lahko razlièni proizvodi zaradi svoje kakovosti in omejene kolièine dosezejo ustrezno ceno le s pomoèjo izvoza na domaèih tleh, to je z direktno prodajo turistom iz tujine. Taka prodaja je zelo dragocen in pomemben vir dohodka zasebnega in javnega sektorja. To je bistvena ekonomska prednost, ki jo ustvarja turizem, in zato ga razvite drzave spodbujajo na razliène naèine.
Dejstvo je, da lahko samo z ustreznimi vlaganji v turistièno infrastrukturo oblikujemo tak turistièen proizvod, ki ga bomo lahko trzili vsaj 10. mesecev na leto, kar je bistven pogoj za doseganje rentabilnosti posamezne investicije in razvoja turizma na nacionalni ravni.
Z vlaganji v posodobitev obstojeèih zièniskih naprav in v nove nastanitvene kapacitete bi ustvarili pogoj za dosego tega cilja. Smuèarska sredisèa bi bila tako bolje pripravljena v èasu konic ( veèje kapacitete - manjse vrste ), kapacitete pa bi bile zasedene tudi v èasu normalnega povprasevanja - skozi vso sezono. Vse to pa zahteva dodatna vlaganja v spremljevalno infrastrukturo ( gostinstvo, trgovina, servisi ).
Za smuèarje in druge uporabnike ziènic je treba - èe ze niso na razpolago - ustvariti zadostne gostinske zmogljivosti. Izbiri lokacije in vrste obrata mora biti posveèena posebna pozornost. V veèjih smuèarskih obmoèjih je zazeleno ponuditi sirok spekter gostinskih moznosti ( hladni prigrizki, bifeji, samopostrezne restavracije, klasiène restavracije, gorske koèe ). Kapaciteta gostinskih obratov mora biti v skladu s povprasevanjem. Stevilo sedezev v restavracijah smuèarskega obmoèja naj bi pravilo znasala 15 - 20 odstotkov obiskovalcev pri polni zasedenosti ziènic ( dnevna kapaciteta ).
Ukrepe za doseganje zastavljenih ciljev vidimo v strateski odloèitvi drzave za razvijanje in pospesevanje turizma, saj je drzava subjekt, ki mora bistveno prispevati k usklajenemu razvoju turistiène dejavnosti v obliki razliènih:
o spodbud,
o olajsav ( davène olajsave ),
o subvencij ( direktne subvencije, subvencionirana obrestna mera ) in
o drugih instrumentov (drzavne garancije, primerljivi pogoji kreditiranja).
Sredstva za spodbujanje razvoja turistiène infrastrukture se namenjajo za spodbujanje investicij na turistiènem obmoèju in to za investicije v:
o zièniske naprave in dodatno zasnezevanje smuèisè,
o turistièno infrastrukturo, namenjeno izboljsanju gostinske ponudbe,
o turistièno infrastrukturo, namenjeno razvoju turizma na podezelju,
o mladinska prenoèisèa,
o sportno - rekreativne objekte in naprave, pretezno namenjene turistom,
o izkorisèanje termalnih vod za razvoj turizma,
o kongresni turizem.
Finanèna sredstva v Sloveniji so se vedno predraga, da konkurenca razpolaga z veè in cenejsimi viri financiranja. Za zagon razvoja je potrebnih veè sredstev - tudi nepovratnih. Najveèji poudarek zato dajemo podroèju povezovanja in sodelovanja gospodarskih subjektov javnega in zasebnega sektorja, ter podroèju zagonskih sredstev za investicijo v obnovo in izgradnjo. Z uresnièitvijo tega bi zagotovili razvoj slovenskih smuèarskih centrov do ravni razvitosti sosednjih smuèarskih centrov v Evropski Uniji. Nasa smuèarska sredisèa bi tako postala konkurenèna razvitim evropskim smuèarskim sredisèem.
Predlog ukrepov na ravni upravljavcev zièniskih naprav
V Sloveniji deluje zdruzenje slovenskih ziènièarjev - GIZ. Dejavnost zdruzenja je predvsem povezovanje z gospodarskimi dejavnostmi med èlanicami v obliki poslovnega, propagandnega, posvetovalnega in izobrazevalnega znaèaja. Glede na strokovno sposobnost èlanic lahko njihovim èlanom nudijo celoten inzeniring na podroèju razvoja ziènièarstva in pomoè pri organiziranju sole smuèanja.[60]
Cilji zdruzenja so:
o utrjevanje ugleda slovenskih smuèarskih sredisè,
o uresnièevanje poslovnih interesov na podroèju dejavnosti ziènièarstva,
o pospesevanje stroke, izobrazevanja in izpopolnjevana na tem podroèju,
o razvoj kakovosti ziènièarskih storitev,
o skupno zavarovanje turistov ( smuèarjev ),
o uveljavljanje poslovnih pravil na tem podroèju,
o pospesevanje trzenja in aktivna promocija turistiène ponudbe,
o pospesevanje razvoja turizma in povezovanje ter sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini.
Programske usmeritve, ki se bodo izvajale preko GIZ - ZSZ:
o sodelovanje na projektih z enakimi zdruzenji v tujini, predvsem v èlanstvu O.I.T.A.F. ( Mednarodna organizacija za zièniski promet ),
o sodelovanje z resornimi Ministri in GZS,
o sodelovanje z zavarovalnicami Slovenije,
o razvoj dejavnosti, razvojni in poslovni naèrti za posamezne sklade,
o pospesevalni, razvojni in poslovni projekti za posamezne centre,
o javni razpisi, doma in v tujini za pospesen razvoj gospodarske panoge,
o in druge aktivnosti s podroèja ziènièarstva in pripadajoèih dejavnosti.
Pravna praksa
Pravna praksa v Republiki Sloveniji na podroèju zièniskega prometa, v primeru nesreèe na zièniski napravi, ni ustrezno usposobljena. V postopkih sodelujejo izvedenci, ki niso primerno usposobljeni za to delo.
Zelo pomembno bi bilo, da bi se vzpostavilo novo podroèje, kjer bi se izvedenci primerno izobrazevali in usposabljali na osnovi sodne prakse z Evropsko Unijo.
SKLEP
Uporaba vrvi v transportu raznih predmetov in ljudi je ze zelo stara, o èemer prièajo stevilni zgodovinski viri. Verjetno je bila prva uporaba vezana na vleèenje bremen po tleh, kasneje pa so razvili sisteme, kjer je vrv prevzela tudi nosilno vlogo. Razvoj vleènic je omogoèil tudi razvoj smuèarskih sredisè, ki so bili dostopni z javnimi ali osebnimi prevoznimi sredstvi.
Da bi se lahko zièniski promet podrobno objasnil, je pomembno, da poznamo pojme kot so promet, zièniski promet in zièniski transport. Promet zadovoljuje potrebe èloveka in je vedno prisoten v prostoru in vremenu. Zièniski promet se izvaja z zièniskimi napravami, s katerimi se oznaèujejo vsa vrvna prevozna sredstva. Spada med najvarnejse in med ekolosko najbolj sprejemljive vrste prometa, saj je izredno tih in ne proizvaja izpusnih plinov. Zièniski transport ob pomoèi zièniske infrastrukture in suprastrukture proizvaja transportne storitve oziroma prenasa, premesèa, vleèe, transportira predmet premesèanja ( potnike ) z enega kraja na drugi kraj.
Zièniske naprave, postavljene na kraju obratovanja, se uporabljajo za prevoz oseb v vozilih ali vleènih napravah, ki jih nosijo in/ali vleèejo vrvi, namesèene vzdolz vozne trase. Sem spadajo vzpenjaèe, vleènice, kabinske in nihajne ziènice ter sedeznice. Vzpenjaèe so namenjene za transport pri velikih visinskih razlikah. Nihalne ziènice so najbolj pogoste ziènice, katere so postavljene na lokacijah, kjer je neugoden teren in velike visinske razlike. Kabina je namenjena za prevoz potnikov. Krozne ziènice se uporabljajo na poloznejsih terenih. Vleènice s pomoèjo transportne vrvi in vleènih elementov vleèejo smuèarje po vleèni poti.
Posebno funkcijo za zièniske naprave imajo vozila in vrvi. Vozila omogoèajo, da se potniki lahko prevazajo z ziènicami. Vozila so raznovrstna in prirejena vsakemu tipu ziènic posebej, zlasti glede naèina vstopanja in izstopanja. Vrvi so osnovni nosilni elementi zièniskih sistemov. Njihova trdnost je nedvomno najpomembnejsi èlen v
verigi vplivov, s katerimi je doloèena zanesljivost in varnost obratovanja. Vrvi so za varnost prometa na ziènicah izrednega pomena.
Vloga transporta v gospodarstvu je veèstranska. Transport je pomemben gospodarski dejavnik, saj je konkurenènost celotnega gospodarstva moèno odvisna od uèinkovitega transportnega sistema. Bistven je tudi dejavnik prostorske delitve dela. Vsako gospodarstvo mora najbolje izkoristiti svoje naravne pogoje ( vire surovin, energijo ) ter smotrno zaposlovati delavno silo na posameznih podroèjih. Glede na pomembno vlogo transporta v narodnem gospodarstvu ga je treba razvijati celovito in vzporedno z drugimi gospodarskimi dejavnostmi.
Kakovost transporta sestavlja niz elementov, ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. Ti elementi so hitrost, varnost, mnoziènost, rednost, toènost, pogostost, dostopnost in udobnost. Vsako gospodarstvo zahteva varen, hiter, mnozièen, reden in toèen transport. Vsaka posamezna vrsta transporta imajo svoje specifiène znaèilnosti in karakteristike. Poznamo pomorski, zelezniski, cestni, zraèni, postni, telekomunikacijski, reèni, jezerski, kanalski, cevovodni, zièniski, mestni, vesoljski in taksi transport.
Za nemoteno delovanje zièniskega transporta je pomembna infrastruktura, suprastruktura, eksploatacija in vzdrzevanje zièniskega sistema. Vsaka drzava ima svoja pravna pravila in tako ima tudi Slovenija doloèene zakone, katere je potrebno poznati, da bi se zièniski promet odvijal nemoteno in varno. Zelo pomembni so harmonizirani standardi, kateri je evropski tehnièni standard, ki ima poseben postopek in uposteva temeljne zahteve, ki so predeljene v evropski Direktivi 2000/9/EU.
Zièniske naprave naèeloma obratujejo v povezavi s turizmom, zlasti v gorskih obmoèjih, kar ima pomembno vlogo v gospodarstvu zahtevnih regij in postaja vse pomembnejsi dejavnik v trgovinskih bilancah drzav èlanic. Zièniske naprave za prevoz oseb so naprave, sestavljene iz veè sestavnih delov, konstruirane, izdelane, montirane in dane v obratovanje, da bi z njimi prevazali osebe.
Temeljni zakon na podroèju varnosti prevoza potnikov z zièniskimi napravami predstavlja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta Evropske Skupnosti 2000/9/EU. Cilji Direktive je zagotavljanje varnosti potnikov in prostega prometa komponent zièniskih naprav s pomoèjo harmoniziranih zahtev. Varnost oseb in uresnièevanje skupnega trga sta osnovna cilja politike Evropske Unije.
Zakon o zièniskih napravah za prevoz oseb doloèa zahteve glede varnosti konstrukcije zièniskih naprav, pogoje za graditev zièniskih naprav, zahteve glede naèina in varnosti obratovanja zièniskih naprav, pogoje javnega prevoza oseb po zièniskih napravah in gospodarske javne sluzbe tega prevoza ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.
Za vsako naèrtovano ziènisko napravo, podsistem ali varnostni sklop, se izdela varnostna analiza, ki zajema vse varnostne vidike sistema in njegove okolice v zvezi s projektiranjem, izvedbo in obratovanjem zièniske naprava. Varnostna analiza omogoèa na podlagi preteklih izkusenj prepoznati verjetna tveganja, do katerih lahko pride med obratovanjem. Na osnovi rezultatov varnostne analize se izdela varnostno poroèilo, katero je povzetek nevarnosti in nevarnih dogodkov pri obratovanju.
Za graditev zièniske naprave mora investitor pridobiti koncesijo za graditev. Za vleènico podeli obèina, za vse ostale naprave podeli Republika Slovenija. V vlogi mora vlagatelj navesti predvideno lokacijo zièniske naprave, njene tehniène znaèilnosti in zmogljivosti, namen uporabe in naèin obratovanja in vse druge podatke, iz katerih je mogoèe ugotoviti utemeljenost naèrtovane graditve zièniske naprave.
Da se preveri izpolnjevanje temeljnih varnostnih zahtev, se izvaja presoja skladnosti varnostnih sklopov. Preden se doloèen varnostni sklop da v promet mora proizvajalec predloziti varnostni sklop v postopek presoje skladnosti in na varnostni sklop namestiti znak skladnosti CE, kateri mora biti na vidnem mestu in sestaviti izjavo o skladnosti.
Ko primerjamo vsebino nase zakonodaje z zakonodajami veljavnimi v evropskih drzavah ugotovimo povsem enake metode, naèine in ukrepe za zagotavljanje varnosti na zièniskih napravah vkljuèno z standardi in normativi, ki so specifièni za podroèje zièniskih naprav.
Upravljavec zièniske naprave mora organizirati njeno obratovanje in vzdrzevanje tako, da je zagotovljena varnost prevoza oseb, varnost ljudi in premozenja v vplivnem obmoèju zièniske naprave kot varnost osebja, zaposlenega pri obratovanju. Osebje, ki izvaja obratovanje in vzdrzevanje zièniskih naprav, mora imeti strokovno izobrazbo, biti strokovno usposobljeno za delo, ki ga opravlja ter izpolnjevati posebne zdravstvene in psihofiziène pogoje. V primeru nesreèe ali drugega izrednega dogodka, ki lahko varno vpliva na varnost obratovanja, mora vodja obratovanja prekiniti. Obratovanje se lahko nadaljuje sele takrat, ko so pomanjkljivosti odpravljene in je zagotovljeno varno obratovanje. Upravljavec zièniske naprave mora takoj organizirati resevanje ljudi, ki se ponesreèijo ali so ogrozeni na zièniski napravi ali v njegovem vplivnem obmoèju ter jim zagotoviti prvo pomoè.
Vsak uporabnik zièniske naprave mora upostevati predpise, ki se nanasajo na uporabo naprave in se ravnati po navodilih, predpisih in doloèbah upravljavca in osebja, ki se nanasajo na pravilno in varno potekanje obratovanja.
Sorazmerna nerazvitost zièniskega prometnega podsistema RS je posledica dosedanjega nerazumevanja njegove vloge in pomena v okviru enovitega prometnega podsistema in predvsem v okviru gospodarskega sistema RS, kjer predvsem v okviru turistiène ponudbe predstavlja osnovno infrastrukturo za izvajanje dejavnosti sportno rekreacijskih centrov tekom celotnega leta. Dosedanji razvoj zièniskega prometnega podsistema RS je bil prepusèen iznajdljivosti posameznikov, pomemben vpliv pa so imeli tudi postopki denacionalizacije.
V Republiki Sloveniji imamo realne moznosti sonaravnega in trajnostnega razvoja gorskega turizma, ki se ga lahko ustvarimo oziroma pospesimo s pravilno usmerjeno izgradnjo zièniske infrastrukture s smuèisèi kot osnovo za razvoj ostalih dejavnosti. Zièniske naprave omogoèajo, da lahko vse gospodarske in druge dejavnosti razvijamo v dolini, kjer so pogoji gradnje turistiènih in drugih kapacitet ugodnejsi, vplivi na okolje pa manjsi. Z izgradnjo zièniskih sistemov omogoèamo razvoj tako poletnega, kakor tudi zimskega turizma tudi na tistih obmoèjih, ki so demografsko ogrozena in nimajo drugih razvojnih moznosti ali so njihove razvojne moznosti omejene. Ziènice in smuèisèa so praviloma speljani v neposredni blizini kmetij, kar omogoèa veènamensko rabo povrsin, domaèinom pa boljse moznosti prezivetja in pridelavo ter prodajo ekolosko pridelane hrane.
Na podroèju ziènièarstva je nujno natanèneje opredeliti njegovo stratesko vlogo v gospodarskem sistemu drzave, regije in posamezne lokalne skupnosti ter tudi s pomoèjo drzave zagotoviti enakomeren trajnostni razvoj te dejavnosti, zato je potrebno:
Zelo pomembno bi bilo, da bi se pravna praksa v Republiki Sloveniji usposobila in da bi v postopkih sodelovali izvedenci, ki bi bili ustrezno izobrazeni in usposobljeni.
LITERATURA
1.) KNJIGE
2.) ÈLANKI
3.) OSTALI VIRI
SEZNAM TABEL
Stran
Tabela 1: Presoja skladnosti varnostnih sklopov.. 535g62f .. 59
SEZNAM FOTOGRAFIJ
Stran
Fotografija1: Vzpenjaèa.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 18
Fotografija 2: Nihajna ziènica.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 20
Fotografija 3: Krozno kabinska ziènica - dvovrvna.. 535g62f .. 21
Fotografija 4: Krozno kabinska ziènica - enovrvna.. 535g62f .. 22
Fotografija 5: Sedeznica - vklopljiva.. 535g62f .. 535g62f .. 22
Fotografija 6: Sedeznica - fiksna.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 23
Fotografija 7: Vleènica.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f 23
SEZNAM LOGOTIPOV
Stran
Logotip 1: Znak skladnosti CE:.. 535g62f .. 535g62f .. 535g62f .. 58
Horvat, L.: Osnove cestovnega prava, Sveuèiliste u Zagrebu, Fakultet prometnih znanosti, Zagreb, 1998, str. 35
Jakomin, L., Zelenika, R., Medeot, M.: Tehnologija prometa in transportni sistemi, Fakulteta za pomorstvo in promet, Portoroz, 2002, str. 20 - 25
Zelenika, R.: Prometni sustavi . tehnologija - organizacija - ekonomika - logistika - menadzment ., Ekonomski fakultet u Rijeci, Rijeka, 2001, str. 321
Tezak, S., Jazbec, S.: Implementacija modernih varnostnih sistemov zièniskih naprav, 2.kongres, Transport- promet- logistika, Zbornik, Portoroz, str. 516
Sever, D.: Varnost na ziènicah ter nekatera izhodisèa za harmonizacijo zakonodaje s podroèja zièniskega prometnega sistema v procesu priblizevanja zakonodaji EU, 2. kongres, Transport -promet -logistika, Zbornik, Portoroz, 2000, str. 269
Ogorelc, A.: Mednarodni transport in logistika, Ekonomsko - poslovna fakulteta, Maribor, 2004, str. 17
Potrè, I., Tezak, S., Bedraè, G., Sever, D.: Zakonodaja in standardizacija na podroèju varnosti obratovanja ziènièarskega sistema RS, Seminarsko gradivo, Ljubljana, 2006
Vodiè za uporabo Direktive 2000/9/EU z dne 20. marca 2000 o zièniskih napravah za prevoz oseb, Evropska komisija, Generalni direktorat za podjetnistvo, junij 2005, str. 38 - 39
Lipiènik, M., Sever, D.: Ziènice v Sloveniji - kako naprej?, 2. kongres, Transport-promet-logistika, Zbornik, Portoroz, 2000, str. 99, 100
https://www.mzp.gov.si, ( 11.04.2006 )
https://www.slo-skiing.net, ( 15.04.2006 )
|