SLOVENSKA ROMANTIKA IN FRANCE PRESEREN

1) označi začetek slovenske romantike in opisi katerim literarnim smerem je pripadal Presern na začetku svojega ustvarjanja in navedi nekaj njegovih pesmi

Slovenska romantika se začne z letom 1830, ko je izsel zbornik kranjska Čbelca. Poleg Preserna je bil takrat pomemben se Urban Jarnik. Na začetku svojega ustvarjanja je Preseren ustvarjal se v razsvetljenstvu in predromantiki. Pisal je več vrst pesmi

-začetne pesmi,ki so najprej prevodi (Lenora,ki je v originalu Burgerjeva)

-Pesmi s praktično vsebino-izmisljene pesmi (povodni moz)

-Anakreotične pesmi (Hčere svet

2)Opisi spor med pripadniki zbornika Kranjske Čbelice in Jernejem Kopitarjem

V Presernovem času se pojavi pomemben spor med Janzenisti in pripadniki Kranjske Čbelce. Na stran Janzenistov je stopil tudi največji slovenski jezikoslovec v obdobju romantike-Jernej Kopitar in zato je ta spor dobil tudi večje razseznosti. Kopitar in Janzenisti so se zavzemali za literaturo,ki naj bi bila čim bolj vsebinsko in jezikovno preprosta. Tako naj bi ustrezala čim sirsi mnozici slovenskega ljudstva tistega časa. Preseren pa se je temu močno uprl,ker je bil prepričan da morata literatura in jezik napredovati in ne nazadovati,ter se razviti do najvisje stopnje in tako postati primerljiva z ostalimi Evropskimi jeziki. To Presernovo razmisljanje je podprl Matija Čop in ravno zaradi te podpore je bil uspesen

3)Na katere smeri se je v času ustvarjanja navezoval Preseren

V času svojega ustvarjanja se je Presern navezoval po vsej Evropski literaturi tistega časa ter po :

-Obdobju Antike, Plovt in Ovid

-Renesansi in baroku Petrarca in Boccaccio,Dante (bozanska komedija)

-Evropski tuji romantiki -NEM (Burger,Gette)

-ITA (Leopardi)

-ANG (Byrov)

4)Po kateri nems 959e49j ki romantični soli se je zgledoval Preseren .Opisi njeno teorijo

Na Preserna ima prav tako velik vpliv nemska romantična sola bratov Schlegel,ki zagovarjata temeljito razvit jezik in literaturo. Prepričana sta,da sta tako jezik kot kultura znak razvoja naroda in sta prepričana ,da se narod z razvitim jezikom in knjizevnostjo lahko primerja z drugimi in se uspesno razvija ne le literarno ampak tudi gospodarsko. Tej teoriji Presern sledi in ji verjame ter je prepričan vanjo,le tako mu je uspelo oblikovati tako dovrseno literaturo.

POMEN PRESERNA

-nadomestil je velik primanjkljaj na Slovenskem področju literature

-to se kaze v tem,da je uporabil najbolj dovrsene pesniske oblike kot so glosa sonet,sonetni venec, gazele

-Tudi jezik je izoblikoval do najvisje mogoče umetniske vrednosti

DRUZBENA DOGAJANJA V ČASU ROMANTIKE NA SLOVENSKEM

Dogajanje na slovenskem se zgleduje po evropski miselnosti,ki ima svoje temelje v t.i. marčni revoluciji (začela se je 1848). Ta revolucija prinese več svobode,ki postane temeljna vrednota,ki se kaze zlasti pri svobodi tiska po odpravi cenzure,vendar pa se vse to na slovenskem dogaja z zamikom. Svoboda se odraza tudi na odpravi podloznistva na slovenskem. Osrednja politična prizadevanja pa se odrazajo v zelji po zdruzitvi vseh slehernih pokrajin v celoto. Temu programu pravimo zedinjena Slovenija. Poleg Preserna daje temu času največji pečat se Jernej Kopitar,ki se bori za preprost jezik. Je najbolj znan jezikoslovec v 19 stoletju,čeprav ima na Preserna negativen vpliv in ga zavira,odvrača ga od njegovega popolnega načina ustvarjanja. Njegovo najbolj znano slovnično delo je Slovnica na Kranjskem Koroskem in .... Tam niso upostevana narečja ampak enoten knjizni jezik. To je prva slovenska znanstvena slovnica. Jezik prvič obravnava na znanstveni način in sistematično. Jezik obravnava kot sistem po jezikovnih ravninah-glasovje,besedoslovje,skladnja. Taka zgradba slovnice je ostala do danes. Pisana je v nemsčini. Drugi pomemben predstavnik romantike je bil Matija Čop. Kot velik zagovornik Preserna in velik zagovornik Kopitarja VEM NESMISELN STAVK AMPAK TKO PISE. Matija Čop je biv zelo znan literat,Evropsko razgledan po literaturi in z njo je seznanjal Preserna. Preserna uči oz. ga seznanja s pesniskimi oblikami,ki so v Evropi najbolj dovrsene. Te prihajajo (sonet,gazela,glosa,balada,roman..) iz romanskega sveta-romanske pesniske oblike. Čop ni sam ustvarjal leposlovja,je le učitelj. Soustvarjalci ob Presernu so bili Slomsek in Cigler (Fran Cigler-avtor prve slovenske povesti Sreča v nesreči)

ABECEDNA VOJNA ALI ČRKARSKA PRAVDA

Je poleg spora med Čbeličarji in Kopitarjem osrednja dilema, oz. osrednji spor v romantiki. Gre namreč za vprasanje jezika in pisave in za vprasanje uveljavitve Bohoričice kot edine sprejemljive pisave na Slovenskem. Romantiki so z Bohoričico zelo nezadovoljni,so jo pa vseeno potrdili. Bila je zelo komplicirana pisava-vsebuje dvoglasniski zapis za sičnike in sumnike ,zato jo zelijo nadomestiti z novima pisavama. Dončica in meteljčica,ki pa sta se bolj zakomplicirani in zato Čop in Preseren na koncu dosezeta,da sta prepovedani in je spet uveljavljena bohorčica,veljavna je bila vse do danasnje pisave-Gajice. Ta spor imenujemo besedna vojna ali črkarska pravda

FRANCE PRESEREN

ZIVLJENJE IN DELO Uč stran 148

Najbolj usodno ga zaznamuje prijateljevanje s pesnikom Stankom Vrazem,kasneje pa se razideta,ker se je Vraz preveč nagibal k gibanju Ilirizma (Ilirizem je slovansko gibanje,ki je izpostavljalo zlasti pomen Srbohrvasčine kot glavni jezika, ki naj bi povsem izpodrinil Slovensčino). Drug pomemben Presernov prijatelj in pesnik je Emil Korytko. Njegova smrt ga prizadane ravno tako kot Čopova. Tretji prijatelj je Andrej Smole in tudi Matija Čop

NAJPOMEMBNEJSI DOGODKI V PRESERNOVEM ZIVLJENJU

-Smrti prijatelja

-Nesrečna ljubezen

-Rojstvo nezakonskih otrok

-Dobi advokatsko mesto vendar sele dve leti pred smrtjo -prepozno

ZNAČILNOSTI PPRESERNOVEGA LITERARNEGA USTVARJANJ

Preseren ustvarja v treh obdobjih

1)Presernovo mladostnisko obdobje ustvarjanje se začne leta 1830. Ima se značilnosti predromantike in razsvetljenstva. Sem sodijo prevodi nemskih pesmi (Lenora),pesmi s tragično vsebino (Povodni moz-balada),pesmi z veselo in preprosto vsebino (umetnisko nedovrsene,ki imajo zlasti ljubezensko temo-Pesem dekletom,Hčere svet. Te pesmi imajo anakreotični verz

2)Presernovo zrelo obdobje ustvarjanja,ki traja od leta 1830 do 1840. Preseren ze vstopi v obdobje čiste romantike,nikjer ni več razsvetljenski značilnosti. Prva pesem iz tega obdobja je Slovo od mladosti,ki je tudi ena najpomembnejsih. Pomeni Presernov vstop v zrelo dobo. Pesnik uporabi najpomembnejse in najbolj dovrsene umetniske oblike kot so sonet,gazela,glosa. Spremeni tudi temo pisanja. Pesmi imajo resnejso vsebino in so odraz njegovega dozivljanja zivljenja v tistem času. Zato v temi prevladuje nesrečna ljubezen,bivanjska tematika in proti koncu se tema pesnistva oz. opredeljevanje do pesniskega jezika.

3)Presernovo pozno obdobje traja od 1840 do 1846-do izida njegovih poezij(pesniska zbirka).Ponovno se spremeni tema, pesmi so spet podobne 1. obdobju,manj umetniske,bolj preproste in vesele. Pojavijo se spet anakreotične pesmi, v tem obdobju Presern začne posegati tudi v ljudsko slovstvo in pise pesmi, ki nas spominjajo na ljudske pesmi.

SLOVO OD MLADOSTI- France Preseren, 1830

UVODNI PODATKI:pesem je bila 1. objavljena v Kranjski Čbelci, leta 1830.

Tema: Presernovo poslavljanje od mladostne dobe in pogled v poznejse obdobje, gl. tema pa je bivanjska tematika.

Oblika pesmi: je osemvrstična oktava ali stanca, ki se pojavi samo v tej Presernovi pesmi.

ANALIZA PESMI: -Pesnikov pogled na mladost: označi jo kot najlepso dobo zivljenja, ki ima vseeno stevilne pomanjkljivosti.

-Razlaga naslova: tam se pojavi ključni motiv pesmi-slovo od mladosti. Pesem je nastala v začetki zrele dobe pesnikovega ustvarjanja,ko se pesnik poslavlja od mladosti in vstopa v zrelo dobo-leta 1830,od motiva pesnik preide k temi-mladost.

-Osrednja metafora: TEMNA ZARJA- ti 2 besedi sta v antitetičnem razmerju,saj zarja ne more biti temna. To pomeni da je mladost nekaj poz., ki pa ima neg. lastnosti.

-2. in 3. kitica: 2. kitica je pomenska razsiritev 1. kitice-in sicer razlaga neg. lastnosti mladosti, pesnik tu pride do ugotovitve da svet zavrača njegove temeljni vrednote (ljubezen,učenost,pravičnost,modrost,čista vest.)-znajde se v konfliktu s svetom.

3. kitica je pomenska razsiritev 2. kitice-tu pa pesnik razmislja o vrednotah sveta-neg. vrednote (denar,lazi,goljufije,sovrastvo).Osrednji del kitice je vrednota denarja, ki je omenjena v prenesenem pomenu. Preseren pa misli, da je človek vreden toliko kolikor naredi.

-Duhovne in materialne vrednote: duhovne ceni Preseren, materialne pa svet- to je nerazresljiv konflikt,ki v pesmi dokončno postavi mejo med Presernom in svetom in vodi v začetek bivanjske tematike-napoveduje naslednja pesniska dela, ki imajo bivanjsko tematiko v ospredju- sonetje nesreče.

-Prednosti mladosti: pesem v nadaljevanju doseze popoln preobrat-obrača se na poz. lastnosti mladosti- vse sposobnosti mladega človeka,ki ima prednosti pred zrelimi ljudi. Mlad človek je zmozen ubezati realnemu,krutemu sveti s tem ko goji ideale in sanjari. Pesem se s tem poz. zaključi.

-Sporočilo: je klic,zelja po mladosti, ki je sicer neuresničljiva, vendar jo pesnik vseeno zeli nazaj.

OBLIKA PESMI: 5 osemvrstičnih kitic (oktava ali stanca),veliko prenesenih pomenov-metafor (vse metafore imajo dvodelno zgradbo iz konkretnega in abstraktnega dela),okrasni pridevniki,antiteze-nasprotja,vzkliki,nagovori,poosebitve,ponavljanje,stopnjevenje,asindeton (brez vezje),paralelizem (nastevanja členov).

VRSTA PESMI: Pesem je ALEGIJA oz. ZALOSTINKA (neg. lastnosti). Pojem se spreminja, v zgodovini najprej označuje vsako pesem ki je označena samo po verzu- ALEGIČNI DISTIH. Kasneje pa ni več tako pomembna vrsta verza ampak vsebina pesmi, ki je pesimistične narave.

SONETJE NESREČE

• Prvič objavljena v kanjski čbelci, dozivela več ponatisov
• Umetnisko dovrsena pesnitev zlasti po svoji zgradbi
• Zbirka 6 sonetov ki se umetnisko povezujejo tako oblikovno kot tematsko
• Vsak sonet predstavlja eno stopnjo presernovega dozivljanja zivljenja zato ima tudi vsak sonet svoje ime
• Preseren skozi sonete dozivlja svoj osebni razvoj
• Ti soneti imajo dvodelno zgradbo, pri čemer je prvi del konkreten ima svojo zgodbo in ta zgodba je ponavadi vezana na presernovo zivljenje, drugi del je abstrakten pomeni razlago prvega dela je bolj metaforičen in umetniski.
• Tema je bivanska

1 sonet- SONET DOMOTOZJA-O Vrba, srečna draga vas domača

• Gre za izrazito pozitiven odnos do domače vasi, pogled na vas je tradicionalen in patriarhalen.
• Govori o zivlj. Preprostega kmeč. Preb. Pri čemer omenja motiv poroke, pozitiven pogled na kemč. Zeno, izpostavljena sta zvestoba in delavnost,motiv mirnega zivlj.,motiv tradicionalne vere(zavetnik Sv. Mark)
• Nasprotje tej idilični podobi pa je presernov odhod v tujino kamor ga je speljala silna zelja po izobrazbi-golfiva kača , na začetku ta zelja nekaj pozitivnega na to pa se sprevrze v nekaj negativnga.
• Oblik pesmi in literarna figura: sonet, glavna metafora je goljfiva kača, nagovor vrbi v prvi kitici, okrasni pridevniki

2 sonet- SONET RAZOČARANJA- Potnik pride v Afrike pusčavo

• Prvi del soneta govori o popotniku ki pride v pusčavo, pride noč in ta čaka na luno ker zeli videti pokrajino in tukaj dozivi razočaranje in to je osrednji moti tega soneta. Razočaran je zato ker pred seboj vidi samo nevarnost-zveri ne vidi poti naprej in se počuti izgubljenega.
• V drugem delu to zgodbo razlozi, popotnik je preseren sam ki se nahaja na pragu zrele dobe svojega zivljenja in ga zanima kaksna bo njegova prihodnost. Preseren simbolično pogleda v svojo prihodnost, vidi stisko, nadloge.
• Sporočilo:pred seboj ne vidi srečne prihodnosti
• Oblika pesmi: zgradba dvodelna, metafora:zivljenja gnus, okrasni pridevniki, jezik je starinski

3 sonet- SONET PORAZENOSTI- Hrast, ki vihar ga zimski na tla tresne

• Hrast je opisan zelo natančno, tega podre zimski vihar-usoda
• Sovrazna sreča s temi verzi preseren izpostavi motiv smrti, v sonetu se ta motiv vedno bolj stopnjuje in doseze vrh v zadnji kitici
• Meja med deloma je po 2 kitici
• Oblika soneta: je dvodelna zgradba, metafore-sovrazna sreča, okrasni pridevniki

4 sonet-SONET SMRTI- Komur je sreče dar bila klofuta

5sonet-SONET SMRTI- zivljenja ječa čas v nji rabelj hudi

• Osrednja metafora je zivljenja ječa s katero pesnik vedno bolj natančno opisuje svoje zivljenje
• Smrt je natančno predstavljena v drugi kitic
• Stanje po smrti je predstavljeno bolj pozitivno, po smrti ne bo več bolečine ne bo preganjalcev, človek se bo znebil vseh skrbi.

Preseren poimenuje smrt kot črno jamo s katere ne bo vstal.

Osrednja metafora je zivljenje ječa, kes čuvaj, srečna cesta

Nagovori in vzkliki: prijazna smrt

anafora: ponavljanje na začetku verza - tje, kamor, tje, tje

okrasni pridevki:črna jama, srečna cesta

6. sonet Sonet resignacije - vdanost v usodo

1. glavna metafora - sovrazna sreča
2. Pesnik se zivljenju ne upira, ampak sprejema kakrsno je.
3. Pesnik omenja čustva: strahu ni več, upanja ni več, sreče ni več
4. Ker spremeni pogled na svet spremeni tudi jezik (neumetniski, pogovorni)
5. Oblika ostaja nespremenjena. Preseren uporabi Italijansko vrsto soneta, italijanski enajsterec, rima je določena, sonet ima dva dela (1 - konkreten. 2 - abtrakten)

SONETNI VENEC

Pesnitev nastane leta 1833. Izide v Ilirskem listu. Najbolj dovrsena pesnitev. Domovinska, ljubezenska, bivanska, pesniska tema. Zdruzil je najpomembnejse pesniske postopke: posvetilo Primičevi Juliji - akrostih, zadnji verz vsakega soneta je hkrati prvi naslednjega.

Zgradba je v obliki piramide - simetrična razporeditev.  Začetek in konec (1 in 15 sonet) pesniska tema, vrh (7, 8, 9) domovinska tema, vmes se ljubezenska tema prepleta z bivansko.

Vzrok za nastanek so tragični dogodki, ki jih je takrat dozivel Preseren.

1. sonet

Prva kitica je razlaga celotne pesnitve. V ospredju je ljubezenska tema, ki jo poveze z obliko.Vse Presernove misli izvirajo iz ljubezni. V zadnji kitici je Preseren bolj natančen glede teme (izpostavi osebo). Julija je magistrale njegovega zivljenja, v tem verzu zdruzi obliko in temo.

7. sonet

Preseren zeli, da bi Orfej prebudil slovenski narod, zedinil Slovence. Ta pesnik bi bil lahko Preseren sam.

8. sonet - vrh sonetnega venca

Prvič se pojavi domovinska tema. Celoten sonet govori o zgodovini slovenskega naroda. Ponos preraste v simbol za pesnistvo. Domovinski temi se pridruzi se pesniska.

9. sonet

V začetku je postavljena pesniska tema, ki je pesimistična. Tej pridruzi se ljubezensko, na koncu pa se domovinsko. Druga kitica je razlog za pesimistično poezijo - nesrečna ljubezen.

Sonet se konča z domovinsko temo, zeljo da bi prebudil Slovence,ki pa zaradi pesimizma ne sprejemajo njegovih pesmi. Sporočilo soneta je hkrati tudi sporočilo celega sonetnega venca: Če bi Julija uslisala njegovo ljubezen, bi Preseren pisal bolj optimistične pesmi, s tem pa bi lahko prebudil slo. Narod. Zaradi zaključka tega soneta, ki je tudi sporočilo cele pesnitve, so tu mojstrsko prepletene vse teme, izhodisče je v ljubezenski, sledi pesnistvo, ki pa vpliva na domovinsko temo.

15. sonet - magistrale: to je mojstrski sonet, oblikovno je najbolj dovrsen, vsebuje posvetilo/akrostih(Primičevi Juliji).

Vsebina soneta: prepis prvih oz. zadnjih verzov predhodnih sonetov.Vsi verzi tvorijo tematsko sporočilo(tematska ureditev soneta). 2.sonet ponovno zdruzi vse teme: sonet je tako tematsko kot vsebinsko najpom.del pesnitve.

Bivanjska tema:prisotna v celotnem sonetu.

PEVCU

pesem izdana v Poezijah,prvotni naslov:Osrčenje(bivanjska tema) - potem sprememba naslova: Pevcu(tema:pesnistvo). Obe temi sta v sredisču pesmi, vendar je pesniska teme iz Prometejskega obdobja Pres.ustvarjanja(=obdobje največjih stisk).

Oblikovne značilnosti:

razporeditev verzov: simetrična(2,3,4,3,2),vrh:3.kitica,ki ima največ verzov;

začetki kitic:retorična vprasanja(vprasalnica+glagol) - nadaljevanje 1. soneta Sonetje nesreče(znati,vedeti,učiti - znanje). Glagoli kazejo, da Preseren ves čas skozi pesem isče informacijo, ki jo poda v zadnji kitici(informacija=sporočilo).

v pesmi prevladujejo posamezni glasovi: a,e,i,o,u - skriti so v vprasalnicah(to je prevlada samoglasnikov=vokalno slikanje; a=optimističen,u=pesimističen).

Prometejev mit tvori vsebinsko jedro pesmi(Prometej-grski lik, Bogovom ukrade ogenj,ga da ljudem,Bogovi ga kaznujejo tako, da mu jastog ves čas kljuje drobovje - trpljenje je večno).Prometej je izenačen v pesmi s Presernom.

2.tematski del: prenos Prometejevega mita na Preserna,na njegov poklic.Preseren ugotavlja in odgovori na vsa retorična vprasanja.

Preseren mora kot pesnik sprejeti vse tegobe njegovega(pesniskega)poklica-to je sporočilo pesmi.

ZDRAVLJICA

je ena zadnjih Presernovih pesmi,povezana s takratnimi druzb.dogodki pri nas.

Razlogi za nastanek pesnitve: obisk cesarja Ferdinanda(posvetilo zanj), prosnja Pres. Prijatelja, da napise pesem, v kateri bo opeval lepoto slo. Dezele(zlasti pomen vina in vinske trte)-pesem je zato napitnica;

To je Presernova najpom. domovinska pesem. Je tudi druzbena napitnica s politično vsebino, v ospredju pa je Presernovo razmisljanje o vrednotah. V sredisču je vera v dobrega človeka.

Po obliki je to likovna pesem - carmen figuratium(pesem,ki ima tako razporeditev verzov, da ima v končni obliki pesem neko podobo, največkrat povezano z vsebino pesmi). Pri Zdravljici je zgradba taka, da predstavlja časo.

V 1. kitici Zdravljice se Preseren obrača na prijatelje(=tema prijateljstva).Ta nagovor je tudi v absolutnem koncu.

2. tema: tema vina,vinske trte(pesem je napitnica)-razlog za nastanek pesmi.Vloga vina:pozitivna(vino prezene skrbi,vzbudi up,ozivlja zile)

3.tema(3.kitica):politična oz.druzbena tema(Preseren zeli pregnati sovraznike),temeljna vrednota:svoboda(»spona prost«)

Glavne vrednote: edinost,sreča,sprava,oblast;

SVETOVNI REALIZEM

Čas:

1830-1880, razlog  za nastanek je odpor proti romantiki

Druzbene razmere:

mesčanstvo, s tem propade plemstvo

Znanost:

pozitivizem(filozofska smer), utilitarizem(zavzema se za razvoj znanosti, ki bi lahko koristila splosnemu druzbenemu napredku),empirizem(trdi da je resnično tisto kar lahko dokazemo),materializem(filozofska in socioloska smer), naravoslovne smeri:evolucijska teorija in genetika (Darwin)

Predstavniki:  

-ruski realizem:Dostojevski,Tolstoj,Gogolj

-francoski realizem:Zola,Flaubert,Stendhal

-angleski realizem:Dickens

-skandinavski:Henrik Ibsen

Smeri:

-romantični realizem:značilnosti romantike, v ospredju je posameznik in njegov notranji svet, prevladujejo  čustva

-objektivni realizem: stil pisanja objektiven, nepristranski pogled na problematiko, stvarnost je prikazana taka kot je, Flaubert

-psiholoski realizem: pojavi se v Rusiji,utemeljitev Dostojevski, gre za vračanje k realizmu, v sredisču je ponovno posameznik in njegov notranji svet

-kritični realizem: kritičen pogled na druzbo,opis posameznika ki se čuti ujetega v druzbi

-impresionistični realizem:  redka, ne tako pogosta smer, temeljni motiv je narava

-socialni ali druzbeni realizem: razvije  se iz kritičnega realizma, v sredisču je druzba, odnos med druzbo in posameznik, zlasti socialni realizem je smer ki se razvije na slovenskem in obravnava probleme revsčine

-simbolizem in ekspresionizem: smeri, ki spremljata smeri realizma, obe sta nastali vzporedno z ostalimi smermi. Simbolizem je ze sodoben Literarni pojav(cas nove

romantike). Ekspresionizem pa je izraz, ki se bolj poudari človekovo

notranjost in je smer, ki iz sodobne literature ze prehaja v

postmodernisticno literaturo. Ta dva se časovno ne vmesata v obdobje

realizma.

6. Literarne zvrsti in vrste

Vrh doseze epika ali pripovednistvo, zaradi objektivnosti in obseznosti.

Obseznost omogoča  tipično realistično lastnost to je natančnost

popisovanja. Zato se pri prozi bolj pojavljajo novele kot romani-predvsem

zbirke vec romanov, ki jim pravimo cikli romanov. Cikel romanov je tipična

realistična literarna vrsta in pomeni skupek ali zber vec romanov, ki so med

seboj tematsko ali oblikovno povezani. Primer cikla romanov je cikel

cloveska komedija francoskega avtorja Balzaca

7. Značilnosti realistične proze

-spremenjen tip pripovedovalca

-spremenjena tehnika pripovedovanja

Tip pripovedovalca ni vec v 1. osebi oz. personalni pripovedovalec.Le ta

postane tretjeosebni ali vsevedni. Tehnika pa postaja vse bolj objektivna

oz. brezosebna.

NATURALIZEM

To je pozni ali skrajni realizem. Vse značilnosti realizma so tu stopnjevane

in potencirane. Opira se na razvoj naravoslovnih značilnosti, zlasti na

Darwinovo teorijo. Tej teoriji se pridruzi se filozofska teorija Francoskega

filozofa Teinea. Gre dednostno teorijo, ki govori o tem, da na cloveka

bistveno vpliva okolje, druzba in lastna aktivnost. Naturalistična dela nas

spominjajo na romantična dela saj so polna strasti in čustev. Obicajno

človek na koncu dozivi propad, kot posledico svojega ravnanja. Najpogostejsi

so socialni problemi, zlasti revscina, alkoholizem in prostitucija. Razviti

tudi v slovenijo: Zofka Kvedrova in Fran Govekar (V krvi-najpomembnejse

naturalistično literarno delo v sloveniji-roman)

FRANCOSKI REALIZEM

BALZAC

Podatki o zivljenju in delu avtorja:

Rodil se je v mescansi druzini s plemiskim nazivom. Je eden prvih

pisateljev, ki se poklicno ukvarja z literaturo. Ni samouk, ampak se je

izobrazeval, poleg tega pa je se pravnik. Napisal je cikel romanov človeska

komedija, ki ima tri dele:Studije nravi(1. in najpomembnejsi del-studije o

značajih), filozofske studije in analitične studije. človeska komedija je

natančen popis francoske druzbe. Opisuje vse sfere druzbe:mescansko druzbo,

podezeljsko,vojasko in politično druzbo. Vsaki sferi druzbe je posvecen vsaj

en roman. Pomembni romani so: Oče Goriot, Zgubljene iluzije, Striček Homs

OČE GORIOT

Uvodni podatki:

To je eden najpomembnejsih romanov iz studije nrvi(značaja). Tema romana je

zelja po prihodu glavnega junaka iz nizjega v visji sloj druzbe. To zeli

junak narediti na cim hitrejsi nacin in zato bi kmalu zapadel v nemoralna

dejanja. Od cesar pa ga odvrne njegova druzina na katero je zelo navezan.

Roman odkriva zelo veliko druzinsko povezanost.

ANALIZA ROMANA:

1.Izpostavi glavne like odlomka in jih znacajsko oznaci

2.Poisci mesta v odlomku kjer se kaze zelja po povzetnistvu v druzbi.

3.Komentiraj odzive druzine in pocetje glavnega junaka

4.Razlozi zakjucek odlomka.

Odgovori

1.Glavni lik je Evgen Rasatignac. Pojavi se motiv odhoda v svet (zapusti dom

in druzino) z namenom da bi se v druzbi uveljavil, izobrazil, opravljal

poklic ki je v druzbi priznan-za vse to ima malo moznosti, nima izpolnjenih

pogojev. Do tega lahko pride, ce bi imel dovolj denarja. Obrne se na svojo

druzino. Odlomek se zacne z materinim pismom. Motiv najprej izraza

presenecenje nato pa zalost nad vsem kar sporoca sin. Skrbi jo da sin zeli

nakaj doseci po nepravi poti in da zeli postati nrkaj kar ne more postati.

Skri jo da bo sin razočaran. Mati se zaveda kaj sin od nje pričakuje-denar.

Do tega denarja pa mati ne more priti, saj je revna. Pomagajo mu tudi ostali

Ebgenovi sorodniki, predvsem Evgenove tete, vendar so zaradi tega za marsi

kaj prikrajsani.''da bi si priskrbeli se enkrat tak denar bi morali vloziti

knjizni dolg za nas vet!'' Ta stavek izraza veliko zrtev, ki jo je druzina

pripravljena storiti za svojega sina in njegovo srečo.

3.Ostale osebe so mati, dve sestri Laura in Anastazija. Sestri sta s svojim

bratom povezani. Laura mu tudi sama pise pismo, ki je bolj čustveno,

prijazno... To je dekle ki rada govori o druzinskih razmerah. Z Anastazijo

pa se Evgen primerja, ta primerjava ga navdaja z občutkom krivde in slabe

vesti. Oseba v odlomku je tudi oče Goriot. Je naslovni junak romana, nima

velike vloge, ampak je zgolj omenjen cisto na koncu. Pri tem gre za

primerjavo dveh podobnih druzin. Ti dve kazeta da je problem povzpetnistva

eden glavnih problemov takratne francoske druzbe. Motiv povzpetnistva: pri

tem je najbolj zanimivo to, da običajno ljudje ki se zelijo povzpeti menijo,

da za svoje povzpetnistvo ne potrebujejo velikih vsot denarja ampak naj bi

zadostovale ze malenkosti(npr. rokavice, ki naj bi bile znak nekega visjega

druzabnega statusa.

4.Zaključek romana je bolj romantičen kot realističen, ker izraza junakova

čustva, bolečino, kesanje(slaba vest). Obstaja tudi dvom ali je storil prav

ali ne, ali ji celo preveč zahteven do svoje druzine.

EMIL ZOLA-manjka pomoje

Razloga. Postopoma začenja njena pot navzdol, zaide v dolgove in na koncu dozivi propad, vzroki za to so zlasti v njeni naravi, značaju, vsi njeni prednik, ki so doziveli popolnoma podobno usodo in lahko sklepamo, da gre za vpliv dednosti.

RUSKI REALIZEM:

Nikolaj Vasiljevič Gogolj

-Rodil se je v Ukrajini

-studij, ter poklic uradnika v Petersburgu.

Dela: dramatika - komedija revizor-vrh komedijografije.

Povesti: zbirka povesti VEČERI NA PRISTAVI BLIZU DIKANKE (romantično delo s folklornimi ljudskimi elementi zlasti z slikovitimi prikazi z ruskega podezelja).

Novele: plasč, nos (sodijo v vrh sodne novelistike , Gogolj najbolj znan po pisanju novel.

Romani: mrtve duse ( zgleduje se po dantejevi bozanski komediji, vrača se v srednjevesko knjizevnost. Je parodija na bozansko komedijo, saj poleg realističnih vsebuje tudi groteskne (zdruzuje grozo in posmeh) in fantastične elemente: gl. junak je uradniik ki zbira mrtve duse, jih zastavi na banki, da bi s tem obogatel in se povzpel v visji sloj- motiv povzpetnistva.

Roman pomeni začetek razvoja ruske literature njegove značilnosti se kazejo v stevilnih motivih svetovnih literarnih del.

PLASČ

Sodi v smer kritičnega realizma, podaja kritični pogled na sov uradnistva. Prepleta se z romantičnimi elementi- ljudski fulkloristični motivi in romantični opisi ruskega podezelja, pokrajine. Stil pisanja je tipično realističen, natančen, podrobni opisi, nepristranski pogled na problematiko.

Gl. junak je Akakij Akakijvič, nizji uradnik, zadovoljen s svojim skromnim zivljenjem.

Pisatelj delo tako natančno, opisuje, da bralcu vzbuja neko ironijo in posmeh - kritično in ironično delo hkrati.

Vsebina:

Akakij Akakijevič si zeli kupiti nov plasč, da bi ga v hudi zimi grel. V sluzbi napreduje, zato si ga lahko kupi. Nato mu plasč ukradejo, s tem se mu podre zivljenjski smisel. V zelji da bi ga dobil nazaj se obrne na uradnistvo, kjer ga vsi grobo zavrnejo-najmočnejsa kritika uradnistva. Tukaj se pojavi poseben stilni postopek- ironija, posmeh uradnistvu in akakiju. Akakij zboli za prehladom in umre.

-njegov odnos do dela: zivel je le za sluzbo, odnos pozitiven. Najprej sprejme napredovanje a ga zavrne zaradi napora in skrbi.

-njegov odnos do okolice:najraje je bil doma, za okolico se ni zanimal

-najbolj realističen je opis samega akakija- obleka, uniforma.

ANALIZ ROMANA- odlomek iz konca novele

( razlozi odnos akakija do visjega uradnika in odnos utemelji?)

- odnos Akakija do uradnika nakazujejo stavki:

(čujte, spostovani gospod, ali ne poznate postopka.)

- ga ne sprejme

- to ga razočara, prizadene, preseneti

- dozivljanje tega razočaranja je natančno opisano

- mu je podrejen in neenakopraven

- romantični opis

- s tem potrdi moč

- začenja se akakijevo umiranje

- prikazano je realistično

- pojavi se naturalizem

- ob smrti je ze omenjena zapusčina (revna: peresa, spisi.)

( razlozi zaključek in ugotovi kaksen je njegov pomen za celotno novelo?)

- vrh in razplet celotne novele

- avtor omeni akakijevega duha ki strasi uradnike

- modernistični zaključek

( oznaka novele)

- je groteska_značilnost modernizma

- zdruzitev resničnosti z grozo

- dodana je lahko komičnost ali satira

( kritiki)

- sprejeli kot natančen opis mladega človeka

- prikazan tragični polozaj v visji druzbi, ki ga na koncu izniči