Nosilec predmeta: Mag. VLADIMIR BUKVIÈ
KAZALO
UVOD
POTROŠKI, STROŠKI IN IZDATKI
STROŠKOVNA MESTA
Vrste, namen in število stroškovnih mest
Razporejanje stroškov na stroškovna mesta in s tem pogojene vrste stroškov
STROŠKOVNI NOSILCI
Vrste stroškovnih nosilcev
Stroški po stroškovnih nosilcih
Vrednotenje stroškovnih nosilcev po spremenljivih stroških
Merila za razvršèanje stroškov
Priloga
UGOTOVITVE IN ZAKLJUÈEK
VIRI LITERATURE
Stroški so cenovno izraženi potroški prvin poslovnega procesa (PPP). So del odhodkov in se nanašajo na prodane kolièine izdelkov, blaga in storitev, oziroma prodane kolièine poslovnih uèinkov (PU). V svoji seminarski nalogi bom predstavila kako razporejamo stroške na razlièna stroškovna mesta in stroškovne nosilce.
Uporabila bom tudi kljuè za preraèunavanje stroškov in kako izbira osnove vpliva na lastno ceno proizvoda.
Stroškov ne smemo enaèiti z izdatki, saj jih povezujemo s porabo prvin poslovnega procesa – potroški. Potroški so kolièinsko, številsko, stopenjsko, èasovno opredeljena poraba PPP. V poslovnem življenju se je potrebno posluževati opredelitve stroškov s poslovno - tehniènega vidika. Tako so stroški cenovno izraženi potroški vseh prvin poslovnega procesa pri smotrnem doseganju poslovnih uèinkov, ki jih je treba pokriti, preden pridemo do formalno še nerazporejenega poslovnega izida.
Tako stroške delimo na:
 |
(stroški z družbenoekonomskega vidika)
Stroške pa lahko vtkemo v širša družbena dogajanja. Tako imamo:
Pod izdatki pa, za razliko od st 12112v2116m roškov, razumemo zmanjšanje denarnih zadev. Med njimi in stroški obstaja tri vrste povezav:
Vedeti moramo kje in zakaj nastajajo stroški. Nastajajo zaradi opravljanja poslovnih, organizacijskih in informacijskih funkcij in to na stroškovnih mestih. Stroškovno mesto je funkcionalno, prostorsko ali stvarno zaokrožena celota, na kateri ali v zvezi s katero nastajajo stroški, ki jih je mogoèe razporejati na stroškovne nosilce (SN) in za katerih nastanek je nekdo odgovoren. Poznamo:
Namen stroškovnih mest je dvojen:
Število stroškovnih mest v združbi je odvisno od velikosti združbe, naèinov pridobivanja poslovnih uèinkov, njene organizacijske sestave in metod obraèuna stroškov. Stroškovna mesta delimo na:
Stroški imajo pri prvih treh naravo konènih stroškovnih nosilcev, pri zadnjih dveh pa naravo zaèasnih stroškovnih nosilcev.
Namen vzpostavitve stroškovnih mest v podjetjih je predvsem v tem, da pravilno porazdelimo stroške po stroškovnih nosilcih. Torej vse stroške kot izvirne primarne stroške najprej pravilno porazdelimo po stroškovnih mestih:
Treba se je dogovoriti kaj uporabiti kot merilo za porazdelitev stroškov kot so obresti od kreditov, stroškov zavarovalnih premij, …
Ker moramo ugotoviti stroške, ki jih povzroèi posamezen stroškovni nosilec moramo stroške z režijskih stroškovnih mest in stroškovnega mesta pomožne dejavnosti prenesti na stroškovna mesta glavne dejavnosti. Take stroške imenujemo tudi prenesene ali izvedene (derivatne, sekundarne, kompleksne) stroške.
ki nastajajo pri poslovanju združbe
 |
|||
 |
|||
neposredni
stroški
posredni stroški
preneseni stroški
Stroški nastajajo zaradi poslovnih uèinkov, ki morajo prenesti ali nositi nastale stroške. Zato poslovne uèinke, izdelke in storitve imenujemo tudi stroškovni nosilci, ki jih delimo na zaèasne (ki še ne zapušèajo združbe) in konène (ki zapušèajo združbo). Zaèasni je lahko polizdelek, ki pa vgrajen v konèni izdelek predstavlja konèni stroškovni nosilec. Kot stroškovne nosilce lahko opredelimo celotno kolièino proizvodnje, serijo izdelkov ali storitev ter en ali celo del poslovnega uèinka.
Poznavanje le teh je pomembno pri številnih poslovnih odloèitvah, èe jih ne poznamo ni mogoèe odgovoriti na vprašanje ali je za podjetje ugodnejše, da pri kaki proizvodnji sodeluje s kooperanti ali da jo opravi samo. Te informacije so podlaga za prodajne, proizvodne in nakupne odloèitve.
SN lahko vrednotimo po spremenljivih stroških, ki jih kot rezultat kratkoroènih odloèitev o sestavi proizvodnje v doloèenem obdobju opredeljujemo kot stroške poslovnih uèinkov ter kot stroške obdobja in to za razliko od stalnih stroškov, ki nastopajo kot rezultat dolgoroènih odloèitev, in jih imenujemo tudi stroške zmogljivosti.
Naèin vrednotenja po spremenljivih stroških nam omogoèa enostavnejšo in bolj objektivno primerjalno presojo gospodarnosti pridobivanja in prodaje posameznega poslovnega uèinka. Bolj objektivno se nanaša na dejstvo, da na vrednotenje po spremenljivih stroških praviloma ne vplivajo razlike, ki se pojavljajo v obsegu dejavnosti med posameznimi obdobji. Drug razlog za tako oceno pa najdemo v tem, da še tako dobra izbira neposrednih velikosti ne more povsem natanèno izraziti razmerij med splošnimi stroški, ki so v veèjem delu stalni in le v manjšem delu spremenljivi.
Kadar na podlagi spremenljivih stroškov po stroškovnih nosilcih ocenjujemo ali se odloèamo za najboljšo razlièico, lahko uporabimo dve smeri primerjave razlike med prodajno ceno in spremenljivimi stroški:
glede na spremenljive stroške – ta primerjava je bolj priporoèljiva saj gre za primerjavo uèinka z vložkom
glede na prodajno ceno
Presežek prodajne cene stroškovnega nosilca nad njegovimi spremenljivimi stroški, ne pa tudi nad njegovo polno lastno ceno, v krajšem èasu dopušèa možnost pridobivanja take SN, èe seveda nimamo na razpolago boljših možnosti.
|
Št. |
Merilo za razvršèanje |
Vrste stroškov |
|
Izvor glede na prvine poslovnega procesa |
a) stroški predmetov dela b) stroški delovnih sredstev c) stroški dela stroški tujih storitev |
|
|
Pripisovanje posameznim stroškovnim objektom |
a) neposredni (direktni) stroški b) posredni (indirektni, splošni) stroški |
|
|
Izvor z vidika obravnavane poslovne enote |
a) izvirni stroški b) izvedeni (izpeljani) stroški |
|
|
Obdobje nastanka stroškov |
a) uresnièeni (obraèunski) stroški pretekli tekoèi c) naèrtovani stroški |
|
|
Obdobje vplivanja na poslovni izid |
a) stroški, ki se lahko zadržujejo v zalogah b) stroški obdobja a) zapadli stroški b) nezapadli stroški |
|
|
Odzivanje na spremembe v obsegu poslovanja (obnašanje stroškov) |
a) stalni (fiksni) stroški nujni odpravljivi (programirani) b) spremenljivi (variabilni) stroški napredujoèi (progresivni) sorazmerni (proporcionalni) nazadujoèi (degresivni) c) omejeno stalni stroški d) omejeno spremenljivi stroški |
|
|
Vrednotenje posameznih stroškovnih komponent |
a) dejanski stroški b) ocenjeni stroški normalni stroški c) standardni stroški |
|
|
|
Koncepti, pomembni za proces odloèanja |
a) razlikovalni (diferenèni) stroški b) nepovratni stroški c) obvladljivi stroški d) izogibni (izbežni) stroški e) okolišèinski (oportunitetni) stroški f) odloèilni (relevantni) stroški |
Kljuè za preraèunavanje splošnih stroškov
SPLOŠNI STROŠKI
KLJUÈ = ___________________ x
OSNOVA
Za osnovo za razporejanje splošnih stroškov vzamemo:
neposredne stroške dela
neposredni materialni stroški
skupni neposredni stroški (neposredni stroški dela in materiala)
ure strojnega dela
število zaposlenih
Primer preraèunavanja splošnih stroškov glede na razlièno osnovo
Podjetje proizvaja 3 vrste proizvodov: A, B in C. Za te proizvode imamo naslednje podatke:
|
Proizvod |
Proizvedena kolièina v kosih |
Neposredni materialni stroški |
Neposredni stroški dela |
|
A |
1 mio € |
0,5 mio € |
|
|
B |
1 mio € |
1,5 mio € |
|
|
C |
1 mio € |
1,0 mio € |
|
|
SKUPAJ: |
3 mio € |
3,0 mio € |
Splošni stroški znašajo 3 mio €.
Osnova za razporejanje splošnih stroškov je:
NMS (neposredni materialni stroški)
NSD (neposredni stroški dela)
CNS (celotni oz. skupni nerazporejeni stroški)
Izraèunali bomo ceno za proizvode A, B in C ter pojasnili vpliv izbrane osnove za posamezen proizvod.
1.) Osnova je NMS
Proizvod |
Q |
NMS |
NSD |
CNS |
SS |
CS |
LC |
A |
1mio |
0,5 mio |
1,5 mio |
0,5 mio |
2,0 mio | ||
B |
1 mio |
1,5 mio |
2,5 mio |
1,5 mio |
4,0 mio | ||
C |
1 mio |
1,0 mio |
2,0 mio |
1,0 mio |
3,0 mio | ||
Skupaj |
3 mio |
3,0 mio |
6,0 mio |
3,0 mio |
9,0 mio |
Q = kolièina
NMS = neposredni materialni stroški
NSD = neposredni stroški dela
CNS = celotni neposredni stroški (CNS + SS)
SS = splošni stroški
CS = celotni stroški (CNS + SS)
LC = lastna cena
Splošni stroški
KLJUÈ = __________________ x 100 = 3 x 100 = 100%
Osnova 3
Znesek splošnih stroškov = NMS x KLJUÈ
Celotni stroški (CS)
LC = _____ _______ ______ _______
Kolièina (Q)
2.) Osnova je NSD
|
Proizvod |
Q |
NMS |
NSD |
CNS |
SS |
CS |
LC |
|
A |
1 mio |
0,5 mio |
1,5 mio |
0,5 mio |
2,0 mio | ||
|
B |
1 mio |
1,5 mio |
2,5 mio |
1,5 mio |
4,0 mio | ||
|
C |
1 mio |
1,0 mio |
2,0 mio |
1,0 mio |
3,0 mio | ||
|
Skupaj |
3 mio |
3,0 mio |
6,0 mio |
3,0 mio |
9,0 mio |
Splošni stroški
KLJUÈ = _______________ x 100 = 3 x 100 = 100%
Osnova 3
Znesek splošnih stroškov = NSD x KLJUÈ = 0,5 x 100% = 0,5
Celotni stroški (CS)
LC = _________________
Kolièina (Q)
3.) Osnova je CNS
|
Proizvod |
Q |
NMS |
NSD |
CNS |
SS |
CS |
LC |
|
A |
1 mio |
0,5 mio |
1,5 mio |
0,75 mio |
2,25 mio | ||
|
B |
1 mio |
1,5 mio |
2,5 mio |
1,25 mio |
3,75 mio | ||
|
C |
1 mio |
1,0 mio |
2,0 mio |
1,0 mio |
3,0 mio | ||
|
Skupaj |
3 mio |
3,0 mio |
6,0 mio |
3,0 mio |
9,0 mio |
Splošni stroški
KLJUÈ = _____ _______ ______ ______x 100 = 3 x 100 = 5%
6
Osnova
Znesek splošnih stroškov = CNS x KLJUÈ = 1,5 x 50% = 0,75
= 2,5 x 50% = 1,25
= 2,0 x 50 = 1,0
Celotni stroški (CS)
LC = __________________
Kolièina (Q)
LC je sestavljena iz neposrednih in splošnih stroškov (CNS = NMS + NSD). Splošni stroški podjetja se razporejajo na posamezne proizvode glede na izbrano osnovo, ki jo vzamemo za razporejanje. Ugotovimo lahko, da osnova pomembno vpliva na lastno ceno izdelka. Samo v tistem primeru, ko je struktura NMS in NSD enaka, osnova ne vpliva na višino LC.
PC posameznega proizvoda se doloèa na trgu in je praviloma tako visoka, da pokrije vse stroške (lastno ceno) in prinaša še nek dobièek. Doloèanje LC je pomembno pri izbiri poslovnih odloèitev. Pomembno je torej, da sprejmemo pravilno odloèitev o proizvodnji samega proizvoda.
Èe je PC = LC podjetje ne ustvarja dobièka.
Zato se bo podjetje odloèilo za proizvodnjo tistih proizvodov, ki prinašajo èim veèji dobièek. Pri izbiri osnove, ki je vedno subjektivna (vedno se sami odloèimo), pazimo na to, da je osnova èim bolj povezana s posameznim proizvodom.
1.) Zapiski s predavanj pri predmetu STROKOVNO RAÈUNOVODSTVO, IZ HERA,
2005
2.) Fortiè,H.: Ekonomika narodnega gospodarstva. 1997. CTU – interno gradivo
3.) https://www.zibrasoft.si/4801/46543.html
|
