Nosilec predmeta: Mag. VLADIMIR BUKVIČ
KAZALO
UVOD
POTROŠKI, STROŠKI IN IZDATKI
STROŠKOVNA MESTA
Vrste, namen in število stroškovnih mest
Razporejanje stroškov na stroškovna mesta in s tem pogojene vrste stroškov
STROŠKOVNI NOSILCI
Vrste stroškovnih nosilcev
Stroški po stroškovnih nosilcih
Vrednotenje stroškovnih nosilcev po spremenljivih stroških
Merila za razvrščanje stroškov
Priloga
UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK
VIRI LITERATURE
Stroški so cenovno izraženi potroški prvin poslovnega procesa (PPP). So del odhodkov in se nanašajo na prodane količine izdelkov, blaga in storitev, oziroma prodane količine poslovnih učinkov (PU). V svoji seminarski nalogi bom predstavila kako razporejamo stroške na različna stroškovna mesta in stroškovne nosilce.
Uporabila bom tudi ključ za preračunavanje stroškov in kako izbira osnove vpliva na lastno ceno proizvoda.
Stroškov ne smemo enačiti z izdatki, saj jih povezujemo s porabo prvin poslovnega procesa – potroški. Potroški so količinsko, številsko, stopenjsko, časovno opredeljena poraba PPP. V poslovnem življenju se je potrebno posluževati opredelitve stroškov s poslovno - tehničnega vidika. Tako so stroški cenovno izraženi potroški vseh prvin poslovnega procesa pri smotrnem doseganju poslovnih učinkov, ki jih je treba pokriti, preden pridemo do formalno še nerazporejenega poslovnega izida.
Tako stroške delimo na:
(stroški z družbenoekonomskega vidika)
Stroške pa lahko vtkemo v širša družbena dogajanja. Tako imamo:
Pod izdatki pa, za razliko od st 12112v2116m roškov, razumemo zmanjšanje denarnih zadev. Med njimi in stroški obstaja tri vrste povezav:
Vedeti moramo kje in zakaj nastajajo stroški. Nastajajo zaradi opravljanja poslovnih, organizacijskih in informacijskih funkcij in to na stroškovnih mestih. Stroškovno mesto je funkcionalno, prostorsko ali stvarno zaokrožena celota, na kateri ali v zvezi s katero nastajajo stroški, ki jih je mogoče razporejati na stroškovne nosilce (SN) in za katerih nastanek je nekdo odgovoren. Poznamo:
Namen stroškovnih mest je dvojen:
Število stroškovnih mest v združbi je odvisno od velikosti združbe, načinov pridobivanja poslovnih učinkov, njene organizacijske sestave in metod obračuna stroškov. Stroškovna mesta delimo na:
Stroški imajo pri prvih treh naravo končnih stroškovnih nosilcev, pri zadnjih dveh pa naravo začasnih stroškovnih nosilcev.
Namen vzpostavitve stroškovnih mest v podjetjih je predvsem v tem, da pravilno porazdelimo stroške po stroškovnih nosilcih. Torej vse stroške kot izvirne primarne stroške najprej pravilno porazdelimo po stroškovnih mestih:
Treba se je dogovoriti kaj uporabiti kot merilo za porazdelitev stroškov kot so obresti od kreditov, stroškov zavarovalnih premij, …
Ker moramo ugotoviti stroške, ki jih povzroči posamezen stroškovni nosilec moramo stroške z režijskih stroškovnih mest in stroškovnega mesta pomožne dejavnosti prenesti na stroškovna mesta glavne dejavnosti. Take stroške imenujemo tudi prenesene ali izvedene (derivatne, sekundarne, kompleksne) stroške.
ki nastajajo pri poslovanju združbe
neposredni stroški
posredni stroški
preneseni stroški
Stroški nastajajo zaradi poslovnih učinkov, ki morajo prenesti ali nositi nastale stroške. Zato poslovne učinke, izdelke in storitve imenujemo tudi stroškovni nosilci, ki jih delimo na začasne (ki še ne zapuščajo združbe) in končne (ki zapuščajo združbo). Začasni je lahko polizdelek, ki pa vgrajen v končni izdelek predstavlja končni stroškovni nosilec. Kot stroškovne nosilce lahko opredelimo celotno količino proizvodnje, serijo izdelkov ali storitev ter en ali celo del poslovnega učinka.
Poznavanje le teh je pomembno pri številnih poslovnih odločitvah, če jih ne poznamo ni mogoče odgovoriti na vprašanje ali je za podjetje ugodnejše, da pri kaki proizvodnji sodeluje s kooperanti ali da jo opravi samo. Te informacije so podlaga za prodajne, proizvodne in nakupne odločitve.
SN lahko vrednotimo po spremenljivih stroških, ki jih kot rezultat kratkoročnih odločitev o sestavi proizvodnje v določenem obdobju opredeljujemo kot stroške poslovnih učinkov ter kot stroške obdobja in to za razliko od stalnih stroškov, ki nastopajo kot rezultat dolgoročnih odločitev, in jih imenujemo tudi stroške zmogljivosti.
Način vrednotenja po spremenljivih stroških nam omogoča enostavnejšo in bolj objektivno primerjalno presojo gospodarnosti pridobivanja in prodaje posameznega poslovnega učinka. Bolj objektivno se nanaša na dejstvo, da na vrednotenje po spremenljivih stroških praviloma ne vplivajo razlike, ki se pojavljajo v obsegu dejavnosti med posameznimi obdobji. Drug razlog za tako oceno pa najdemo v tem, da še tako dobra izbira neposrednih velikosti ne more povsem natančno izraziti razmerij med splošnimi stroški, ki so v večjem delu stalni in le v manjšem delu spremenljivi.
Kadar na podlagi spremenljivih stroškov po stroškovnih nosilcih ocenjujemo ali se odločamo za najboljšo različico, lahko uporabimo dve smeri primerjave razlike med prodajno ceno in spremenljivimi stroški:
glede na spremenljive stroške – ta primerjava je bolj priporočljiva saj gre za primerjavo učinka z vložkom
glede na prodajno ceno
Presežek prodajne cene stroškovnega nosilca nad njegovimi spremenljivimi stroški, ne pa tudi nad njegovo polno lastno ceno, v krajšem času dopušča možnost pridobivanja take SN, če seveda nimamo na razpolago boljših možnosti.
Št. |
Merilo za razvrščanje |
Vrste stroškov |
Izvor glede na prvine poslovnega procesa |
a) stroški predmetov dela b) stroški delovnih sredstev c) stroški dela stroški tujih storitev |
|
Pripisovanje posameznim stroškovnim objektom |
a) neposredni (direktni) stroški b) posredni (indirektni, splošni) stroški |
|
Izvor z vidika obravnavane poslovne enote |
a) izvirni stroški b) izvedeni (izpeljani) stroški |
|
Obdobje nastanka stroškov |
a) uresničeni (obračunski) stroški pretekli tekoči c) načrtovani stroški |
|
Obdobje vplivanja na poslovni izid |
a) stroški, ki se lahko zadržujejo v zalogah b) stroški obdobja a) zapadli stroški b) nezapadli stroški |
|
Odzivanje na spremembe v obsegu poslovanja (obnašanje stroškov) |
a) stalni (fiksni) stroški nujni odpravljivi (programirani) b) spremenljivi (variabilni) stroški napredujoči (progresivni) sorazmerni (proporcionalni) nazadujoči (degresivni) c) omejeno stalni stroški d) omejeno spremenljivi stroški |
|
Vrednotenje posameznih stroškovnih komponent |
a) dejanski stroški b) ocenjeni stroški normalni stroški c) standardni stroški |
|
|
Koncepti, pomembni za proces odločanja |
a) razlikovalni (diferenčni) stroški b) nepovratni stroški c) obvladljivi stroški d) izogibni (izbežni) stroški e) okoliščinski (oportunitetni) stroški f) odločilni (relevantni) stroški |
Ključ za preračunavanje splošnih stroškov
SPLOŠNI STROŠKI
KLJUČ = ___________________ x
OSNOVA
Za osnovo za razporejanje splošnih stroškov vzamemo:
neposredne stroške dela
neposredni materialni stroški
skupni neposredni stroški (neposredni stroški dela in materiala)
ure strojnega dela
število zaposlenih
Primer preračunavanja splošnih stroškov glede na različno osnovo
Podjetje proizvaja 3 vrste proizvodov: A, B in C. Za te proizvode imamo naslednje podatke:
Proizvod |
Proizvedena količina v kosih |
Neposredni materialni stroški |
Neposredni stroški dela |
A |
1 mio € |
0,5 mio € |
|
B |
1 mio € |
1,5 mio € |
|
C |
1 mio € |
1,0 mio € |
|
SKUPAJ: |
3 mio € |
3,0 mio € |
Splošni stroški znašajo 3 mio €.
Osnova za razporejanje splošnih stroškov je:
NMS (neposredni materialni stroški)
NSD (neposredni stroški dela)
CNS (celotni oz. skupni nerazporejeni stroški)
Izračunali bomo ceno za proizvode A, B in C ter pojasnili vpliv izbrane osnove za posamezen proizvod.
1.) Osnova je NMS
Proizvod |
Q |
NMS |
NSD |
CNS |
SS |
CS |
LC |
A |
1mio |
0,5 mio |
1,5 mio |
0,5 mio |
2,0 mio | ||
B |
1 mio |
1,5 mio |
2,5 mio |
1,5 mio |
4,0 mio | ||
C |
1 mio |
1,0 mio |
2,0 mio |
1,0 mio |
3,0 mio | ||
Skupaj |
3 mio |
3,0 mio |
6,0 mio |
3,0 mio |
9,0 mio |
Q = količina
NMS = neposredni materialni stroški
NSD = neposredni stroški dela
CNS = celotni neposredni stroški (CNS + SS)
SS = splošni stroški
CS = celotni stroški (CNS + SS)
LC = lastna cena
Splošni stroški
KLJUČ = __________________ x 100 = 3 x 100 = 100%
Osnova 3
Znesek splošnih stroškov = NMS x KLJUČ
Celotni stroški (CS)
LC = _____ _______ ______ _______
Količina (Q)
2.) Osnova je NSD
Proizvod |
Q |
NMS |
NSD |
CNS |
SS |
CS |
LC |
A |
1 mio |
0,5 mio |
1,5 mio |
0,5 mio |
2,0 mio | ||
B |
1 mio |
1,5 mio |
2,5 mio |
1,5 mio |
4,0 mio | ||
C |
1 mio |
1,0 mio |
2,0 mio |
1,0 mio |
3,0 mio | ||
Skupaj |
3 mio |
3,0 mio |
6,0 mio |
3,0 mio |
9,0 mio |
Splošni stroški
KLJUČ = _______________ x 100 = 3 x 100 = 100%
Osnova 3
Znesek splošnih stroškov = NSD x KLJUČ = 0,5 x 100% = 0,5
Celotni stroški (CS)
LC = _________________
Količina (Q)
3.) Osnova je CNS
Proizvod |
Q |
NMS |
NSD |
CNS |
SS |
CS |
LC |
A |
1 mio |
0,5 mio |
1,5 mio |
0,75 mio |
2,25 mio | ||
B |
1 mio |
1,5 mio |
2,5 mio |
1,25 mio |
3,75 mio | ||
C |
1 mio |
1,0 mio |
2,0 mio |
1,0 mio |
3,0 mio | ||
Skupaj |
3 mio |
3,0 mio |
6,0 mio |
3,0 mio |
9,0 mio |
Splošni stroški
KLJUČ = _____ _______ ______ ______x 100 = 3 x 100 = 5%
6
Osnova
Znesek splošnih stroškov = CNS x KLJUČ = 1,5 x 50% = 0,75
= 2,5 x 50% = 1,25
= 2,0 x 50 = 1,0
Celotni stroški (CS)
LC = __________________
Količina (Q)
LC je sestavljena iz neposrednih in splošnih stroškov (CNS = NMS + NSD). Splošni stroški podjetja se razporejajo na posamezne proizvode glede na izbrano osnovo, ki jo vzamemo za razporejanje. Ugotovimo lahko, da osnova pomembno vpliva na lastno ceno izdelka. Samo v tistem primeru, ko je struktura NMS in NSD enaka, osnova ne vpliva na višino LC.
PC posameznega proizvoda se določa na trgu in je praviloma tako visoka, da pokrije vse stroške (lastno ceno) in prinaša še nek dobiček. Določanje LC je pomembno pri izbiri poslovnih odločitev. Pomembno je torej, da sprejmemo pravilno odločitev o proizvodnji samega proizvoda.
Če je PC = LC podjetje ne ustvarja dobička.
Zato se bo podjetje odločilo za proizvodnjo tistih proizvodov, ki prinašajo čim večji dobiček. Pri izbiri osnove, ki je vedno subjektivna (vedno se sami odločimo), pazimo na to, da je osnova čim bolj povezana s posameznim proizvodom.
1.) Zapiski s predavanj pri predmetu STROKOVNO RAČUNOVODSTVO, IZ HERA,
2005
2.) Fortič,H.: Ekonomika narodnega gospodarstva. 1997. CTU – interno gradivo
3.) https://www.zibrasoft.si/4801/46543.html
|