Sčitnica in jod
Sčitnica lahko deluje preveč, premalo, ali pa se poveča. Ob
spremenjeni aktivnosti, zleza izloča več oziroma manj hormonov, kar
se odraza na celotnem organizmu. Ob pomanjkanju joda v hrani, pa se zleza
poveča. Poveča pa se tudi ob vnetjih in zaradi različnih
strumogenih snovi, ki jih v organizem vnasamo s hrano ali zaradi prirojenega
defekta v biosintezi hormona sčitnice. Tako se postopoma razvije golsa.
Pri preslabem delovanju danes zdravimo premajhno aktivnost s sintetičnimi
oblikami hormonov sčitnice, pri prevelikem, pa zaviramo aktivnost z
zdravili, radioaktivnimi izotopi ali z operacijo.
Pomen joda v prehrani so spoznali ze zelo zgodaj. Jod je halogeni element, in
se v naravi nahaja kot elementarni jod ali kot spojina. Najpogosteje je vezan z
natrijem ali kalijem. Le spojine so topne v vodi. Pa 838l1119i davine izpirajo jod in ga
odnasajo v morja in jezera. Tako se v naravi nahaja največ elementarnega
joda v morski vodi, v zraku ob morski obali, prav tako pa je povečana
koncentracija joda v rastlinah, ki rastejo v blizini morske obale. Jod
kopičijo nekatere morske alge, veliko pa se ga nahaja tudi v ribah, in
ostalih morskih sadezih. Nekatere soli vsebujejo veliko joda, vendar se ga s
tehnolosko predelavo soli veliko odstrani.
Ze v staro Kitajski medicini so priporočali uzivanje pepela morskih alg (
peto stoletje pred nasim stetjem). Tako se je času cesarja Shen-Nunga
priporočalo, da je pepel alg uzivala cela vladarska druzina. Golsavost so
opisovali tudi Egipčani, stari Grki, Arabci a tudi v srednjem veku ni bila
prezrta. Iz zapiskov starih Rimljanov je razvidno, da so poznali golsavost v
Alpah in so jo povezovali s kvaliteto vode. V Evropi so cenili sol iz
Tassilovih rudnikov v Hallu, saj je bila zdravilna, v Juzni Ameriki pa so Inki
priporočali uzivanje rumene soli iz njihovih solnih rudnikov. Pozneje je
nemski znanstvenik, ki je raziskoval zivljenje Indijancev v Juzni Ameriki
Humboldt (začetek 19 stoletja) ugotovil, da ta sol iz Andov vsebuje veliko
joda.V začetku 19 stoletja, točno 1811 je odkrit elementarni jod. B
Courtois, ki ga je odkril, ga prvi poveze z obolenjem sčitnice, in s
povečano golsavostjo v posameznih področjih. Povečano golsavost
so opazovali predvsem v gorskih predelih, kjer se je zaradi erozije jod izpral iz
zemlje. Tako je padla tudi vsebnost joda v rastlinah in zivalih, ki so jih
ljudje uzivali kot hrano, uzivali pa so sol iz kamenih rudnikov, ki vsebuje le
malo joda.
Tako so sredi 19 stoletja pričeli z raziskavami golsavosti najprej v Svici
in Avstriji. Prvo dodajanje joda v prehrano, pa so pričeli Francozi.
Zdravljenje z jodom je najprej uvedel v Franciji Prout 1916 leta, v Bernu
Coindent, v Zenevi pa Staub 1820 leta. Prvo jodiranje soli je priporočal
Boussingault 1831 leta, 1849 pa je Francoska akademija znanosti priporočila
jodiranje soli s 100 mg KJ na kg soli. V začetku so dodajali te prevelike
količine joda, kar je imelo za posledico precej skodljivih stranskih
učinkov.
Jodirano sol so priporočali predvsem ljudem, ki so ziveli v
endemičnih področjih, torej v predelih, kjer je bila razsirjena
golsavost. V teh predelih so zabelezili povečano stevilo različnih
obolenj, ki so bila vsa povezana z razvojen organizma. Otroci so zaostajali v
rasti, bili so tudi umsko nerazviti, pogost je bil pojav kretenizma.
Zato so drzave uvedle obvezno jodiranje soli. Med prvimi, ki je to uvedla v
praksi je bila Avstro Ogrska (1864 leta). Problem golsavosti s komplikacijami v
razvoju so bili pogost pojav na področju centralnih Alp. To so bila
predvsem področja v notranjosti v predelu visokih gora, v zaprtih dolinah,
a tudi na področju Balkana - Dinarsko pogorje.
Te aktivnosti so zastale po prvi svetovni vojni, tako da je leta 1928 v Bernu
sklicana konferenca o jodiranju. Predpisana so pravila o jodiranju, saj se je
spoznalo, da jodiranje vode, kruha, ali sladkorja ni enako učinkovito kot
jodiranje soli. Jod je tudi hlapen, in iz vode in sladkorja hitreje izhlapeva
kot iz soli. Večina drzav danes uporablja za jodiranje soli jod v obliki
kalijevega jodida (KJ). Od 1930 se je soli dodajalo 5 mg KJ na kg soli. Pri nas
je bila to praksa vse do 1955 leta, ko se je količina dodanega joda
povečala na 10 mg na kilogram soli.
Jod in sol
V tehnologiji jodiranja soli sta uporabni dve metodi; suha in mokra. Po prvi se v posebnih strojih mesa KJ s soljo, pri drugi pa se skropi sol na tekočem traku z raztopino kalijevega jodida. Danes se pri nas dodaja 10 mg KJ na kilogram soli, v tropskih dezelah pa kalijev jodat (KJO3). Pri nas je obvezna uporaba jodirane soli tudi za prehrano zivali.V nekaterih drzavah so te količine nekoliko visje, v drugih pa jodiranje sploh ni obvezno.
Naravno pridobljene soli iz morja ali solnih rudnikov, vsebujejo različne
količine joda, v različnih oblikah. S prečisčevanjem soli
se ta količina zelo zniza, zato se priporoča uzivanje polnovredne
soli. Za normalno delovanje organizma človek potrebuje 35 do 50 mg soli
letno kar je priblizno 80-100 mikro gramov joda dnevno. Jod se resorbira v
prebavnem traktu, po krvi potuje v zlezo sčitnico, kjer se v celicah veze
na beljakovine. Tvorbo hormona nadzira hormon TSH in mozganski center v
hipotalamusu.
Delovanje hormona sem ze opisal, menim pa, da je pomembno, da opozorim, da
nekatere snovi zavirajo normalno delovanje sčitnice. Tem snovem pravimo
strumogene snovi. To so posamezne umetne kemične sestavine, ki se
uporabljajo tudi kot zdravila. Snovi naravnega izvora pa se nahajajo v
stevilnih rastlinah. Poznano je, da so krave, ki so se pasle po travnikih kjer
so rasle rastline poznane kot zeljnice iz rodu Brassica, povrgle nenormalno razvita
teleta. Z raziskavami so ugotovili, da te rastline in nekatere vrste zelja,
redkvice in se druge rastline vsebujejo veliko snovi, ki zavirajo delovanje
sčitnice in povečujejo nastanek golse. Prisotne so predvsem v svezi
rastlini, s kuhanjem pa razpadejo.
Prisotne so tudi v soji in sojini moki, kjer pa delujejo nekoliko drugače.
Tako se priporoča, da se pri pripravi jedi iz soje, soja termično
obdela. Danes so tako ogrozeni predvsem jedci presne hrane, zlasti če ne
uzivajo dovolj soli. Na presnojedce prezijo se druge nevarnosti.
Termična obdelava hrane je koristna. Uniči stevilne klice, spremeni
pa tudi različne snovi, ki postanejo aktivne sele po kuhanju ali dusenju.
Kot primer naj navedem samo paradiznik. Z dusenjem paradiznika se tvori posebna
snov likopen (prisotna je v paradiznikovi mezgi, v surovem paradizniku je ni),
ki zmanjsuje moznost mutacije celic in se priporoča moskim, ki imajo
tezave s prostato.
Na drugi strani pa priporočamo uzivanje rib. Najpogosteje se
priporočajo sardele, skuse, losos.. (1- 2 krat na teden). Ribe, ki zivijo
po več let kopičijo v svojem sicer kvalitetnem mesu tezke kovine,
zato priporočamo uzivanje teh, le občasno. Tudi rastline
kopičijo jod. Veliko ga je v spinači, ohrovtu, koruzi, polnovrednih
zitih, jabolkih in hruskah. Količina joda v teh rastlinah lahko zelo niha,
saj je odvisna od joda, ki se nahaja v humusu.
Največ joda pa je v morskih algah. Alge kopičijo jod in se zato in
zaradi drugi mikroelementov in beljakovin priporočajo kot dodatek k hrani.
Najbolj poznane in uporabne za kuhanje in pripravo jedi so alge: Arame, Kombu,
Wakame, Hiziki, Nori;.. a tudi alge Algea, Chlorela in Spirulina vsebujejo
precej joda. Alge dodajamo kot začimbo prikuham, omakam in predvsem
zelenjavnim juham. Po različnih receptih Japonske kuhinje se pripravljajo
tudi kot samostojna jed. Nekatere so pripravljene tako, da jih lahko uzivamo
tudi v obliki tablet.
Ob rasti in povečani fizični aktivnosti a tudi v času
rekonvalescence, se poveča potreba po vitaminih, mikroelementih a tudi po
jodu. Zelenjava in sadje, ki rastejo hitro na osiromasenih tleh vsebujejo
premalo mikroelementov in vitaminov. Nekateri dodatki hrani, ki vsebujejo
vitamine in mikroelemente, vsebujejo tudi jod. Preparat ABC vsebuje nekoliko
več joda, kot je predpisana dnevna doza (RDA) in ga priporočamo
sportnikom z velikimi obremenitvami. Nam z vsakodnevnimi obremenitvami pa
zadostuje ze 1 tableta mineralno vitaminskega kompleksa Full Spectrum ( BIOTOP)
dnevno.
Za vsakodnevno uporabo v gospodinjstvu priporočamo uporabo polnovredne
morske soli, kateri je dodan tudi jod, saj se v taksni soli nahajajo tudi
drugi, organizmu koristni elementi. Danes se pri zdravljenju nekaterih obolenj
sčitnice priporoča sol z visjo vsebnostjo joda. Če kupujemo sol
za pripravo jedi, izberimo grobo zrnato, saj taksna v svoji kristalni strukturi
ne zadrzuje samo več joda, ampak ga zadrzuje tudi dlje.
|
